2023 Globalna konkurenčnost talentov: Vpogledi in trendi
V indeksu globalne konkurenčnosti talentov za leto 2023 vodijo Švica, Singapur in ZDA, saj se odlikujejo s privabljanjem in razvojem talentov. Danska, Nizozemska, Finska, Norveška, Avstralija, Švedska in Združeno kraljestvo so na vrhu deseterice. Evropa prevladuje; 17 njenih držav je med prvimi 25.
V zadnjem desetletju so Združeno kraljestvo, Luksemburg in Islandija občutno nazadovali na lestvici. Nasprotno pa sta Avstralija in Norveška znatno napredovali. Te spremembe so vidne v globalnih ocenah.
GTCI, letna publikacija francoske neprofitne poslovne šole INSEAD, je nastala v sodelovanju z Inštitutom Descartes za prihodnost v Ženevi in Inštitutom za vodenje človeškega kapitala. Ta celovit indeks ocenjuje 134 držav po vsem svetu.
Doris Sohmen-Pao, izvršna direktorica inštituta Human Capital Leadership Institute, poudarja, da so se kljub stabilnim najvišjim uvrstitvam v zadnjem desetletju pristopi k upravljanju talentov hitro razvijali. Te spremembe so predvsem odziv na tehnološki napredek, posledice pandemije in vse večji poudarek na trajnosti.
Na področju konkurenčnosti talentov so napredovale države v vzponu. Kitajska je zdaj na 40. mestu. Rusija je na 52. mestu.
Ključno spoznanje GTCI je močna povezava med ravnjo dohodka države in njeno konkurenčnostjo nadarjenih. Države, ki se v indeksu dobro odrežejo, so običajno bolj stabilne pri ohranjanju svoje konkurenčnosti nadarjenih skozi čas.
Švica je v zadnjem desetletju vztrajno na vrhu lestvice ne le zaradi konkurenčnih plač, temveč tudi zaradi stabilnega političnega in družbeno-gospodarskega okolja. Država je odlična v različnih vidikih, ki jih ocenjuje indeks, vključno z omogočanjem in ohranjanjem talentov. Poleg tega si je Švica zaradi svoje zavezanosti k trajnosti, ki se kaže v visokih standardih socialne zaščite in kakovosti okolja, prislužila prvo mesto tudi v tej kategoriji.
Nastajajoče globalne vojne talentov
Singapur je zelo cenjen zaradi izobraževanja, zaposljivosti in inovacij, pohvalijo pa ga tudi zaradi odprtosti za mednarodno poslovanje in talente, kot je poudaril INSEAD. Združene države so ponovno zasedle tretje mesto. Znana je po vrhunskih univerzah in predanosti vseživljenjskemu učenju. To sovpada z izjemno produktivnostjo dela.
Na svetovni ravni so se v zadnjem desetletju na področju privabljanja talentov najbolj izboljšale Albanija, Indonezija in Azerbajdžan, ki so se povzpele za 16, 14 in 13 mest.
V naslednjem desetletju se bo svetovno tekmovanje za talente še zaostrilo. Ob vse večjih negotovostih in globalnih napetostih na področju trgovine, naložb, politike in diplomacije se bodo države vse bolj spopadale v “vojnah talentov”. Pričakuje se, da bo tekmovanje za usposobljene posameznike postalo ključni dejavnik svetovnega uspeha.
Delovno okolje je v fazi razvoja, ki ga spodbuja želja mlajših generacij po boljši kakovosti življenja. Na spremembe bodo vplivali tudi novi gospodarski modeli in tehnološki napredek, kot je umetna inteligenca. Ti dejavniki bodo skupaj preoblikovali naše poklicno okolje. Pričakuje se, da bodo mesta in regije uvedla inovativne strategije za nadarjene, ki se bodo osredotočale na kakovost življenja in trajnost, da bi postala središča nadarjenih.
Regulativne politike bodo imele ključno vlogo pri blaženju napetosti in maksimiranju koristi človeških in tehnoloških virov v smeri trajnostne prihodnosti.
Bruno Lanvin, soavtor poročila, poudarja, da bo konkurenca med talenti temelj novega obdobja globalizacije. Prizadevanja, da bi svet postal manj neenakopraven in bolj trajnosten, bodo močno odvisna od naše sposobnosti razvijanja, privabljanja in negovanja talentov.
Študija opozarja tudi na nov trend: v hitro spreminjajočih se in negotovih gospodarskih razmerah bo pomen preusposabljanja bolj izrazit kot kdaj koli prej.