Umetna inteligenca -V pomoč ali škodo evropskim volitvam 2024?
V začetku letošnjega leta je umetna inteligenca (AI) na prizorišče naših življenj vstopila kot nevihta. Tehnološki preboj nam je ponudil nešteto priložnosti, odprl pa je tudi Pandorino skrinjico, polno skrbi in vprašanj. AI je postala nekakšen dvorezen meč, ki nas lahko popelje v nove razsežnosti, hkrati pa predstavlja resnično grožnjo naši družbi.
Ena izmed glavnih skrbi je, ali bo AI lahko odprla vrata novim obzorjem v politični areni in hkrati povečala možnost širjenja napačnih informacij. S tehnološkim napredkom so se v politiki pojavili novi izzivi in dileme, ki bi lahko imele pomembne posledice na prihajajočih evropskih volitvah leta 2024.
Evropske volitve
Evropske volitve, predvidene za 6. in 9. junij 2024, bodo prve, kjer bo AI pri oblikovanju političnega okolja igrala ključno vlogo. To pa se bo zgodilo v času, ko se svet sooča s številnimi težavami. Ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022, še vedno traja. Izrael se medtem v Gazi še vedno bori proti teroristični organizaciji Hamas. Posledice pandemije COVID-19 so povzročile krizo življenjskih stroškov. Zaradi slednjega so mnoge družine po Evropi borijo za preživetje. Nezadovoljstvo in frustracija prebivalcev so na vrhuncu.
V zadnjih nekaj letih so se pojavila gibanja, ki so izkoristila te težave in razočaranje ljudi. Evropski politični prostor je postal dovzeten za vpliv teh gibanj, ki so včasih podprta tudi s širjenjem napačnih informacij in populističnim diskurzom.
Plodna tla za evroskeptike
Andrea Pirro, profesor politologije na Univerzi iz Bologne, je za Euronews Next povedal: “Dejanski kontekst – zaznamovan z naraščajočo neenakostjo in divjajočimi kulturnimi vojnami – zagotavlja plodna tla za evroskeptične sile, ki lahko zdaj nadaljujejo ali se vrnejo k obtoževanju elit v EU za grozljivo stanje.”
Evroskepticizem, izraz, ki se je prvič pojavil v britanskem medijskem okolju osemdesetih let prejšnjega stoletja, se je uveljavil kot opis gibanj, ki nasprotujejo številnim vidikom evropskega projekta in procesa integracije. Čeprav so nekateri strokovnjaki dvomili o njegovem obstoju kot posebnem gibanju, so večinoma ugotovili oprijemljivo rast protievropskih razpoloženj po Maastrichtski pogodbi leta 1992, v letih 2000 in 2010 po finančni krizi ter državljanski vojni v Siriji, in dosegel vrhunec z odločitvijo Združenega kraljestva, da zapusti blok po referendumu o brexitu leta 2016.
Kritičen odnos do EU najpogosteje zagovarjale nevladne populistične stranke, hiter vzpon pa so doživele tudi na volitvah. Čeprav v anketah še vedno vodi zmerna desnosredinska Evropska ljudska stranka, ji sledijo levosredinski Socialisti in demokrati. Analiza raziskave Politico pa je pokazala, da bodo desničarji na naslednjih volitvah verjetno povečali svoj delež sedežev.
Marius Ghicea, raziskovalec politologije na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah, je dejal: “Evroskepticizem po vsej Evropi se bo naslednje leto ponovno rodil, ko se bomo bližali evropskim volitvam. Zlasti bi morali pričakovati znatne dobičke po vsej celini, po državah vzhodne in zahodne Evrope.”
Ali bo umetna inteligenca spremenila potek EU volitev 2024?
Pomembno vprašanje, ki se pojavlja v zvezi z evropskimi volitvami 2024, je, ali bo umetna inteligenca spremenila potek teh volitev. Tehnologija AI je vedno bolj zabrisala meje med dejstvi in fikcijo ter ustvarila kvazirealistične slike in videe, vključno s t. i. “globokimi ponaredki”, ki so slike in videi, ustvarjeni po vzoru druge osebe.
Na primer, britanski izdajatelj televizijskih programov Channel 4 je leta 2020 sprožil polemiko z ustvarjanjem lažnega božičnega sporočila, ki prikazuje kraljico Elizabeto II., kako pleše in strelja na druge člane kraljeve družine. Generativna AI tehnologija lahko ustvari tudi slike, ki prikazujejo javne osebnosti v različnih farsičnih scenarijih. To odpira vprašanje, kako bi lahko takšne slike, ustvarjene z umetno inteligenco, vplivale na politične kampanje in volilni proces.
ENISA, agencija EU za kibernetsko varnost, je že pozvala k previdnosti, pri čemer je opozorila na porast orodij umetne inteligence, vključno s “klepetalnimi roboti”, kot je ChatGPT, ter na več kot 2500 povezanih kibernetskih incidentov od julija 2022 do junija 2023. Juhan Lepassaar, izvršni direktor ENISA, je poudaril pomen kibernetske varnosti in celovitosti informacij v volilnem procesu.
V preteklih desetletjih so se populistične stranke v nekakšnem “boju” proti EU pogosto zanašale na družbena omrežja za pridobivanje podpore. Raziskovalci menijo, da bi lahko umetna inteligenca postala najnovejše orodje, ki jim je na voljo. Andrea Pirro je dejal: “Evroskeptične stranke so tradicionalno izvajale kampanje blatenja evropskih elit in evrofilskih nasprotnikov. AI bo neizogibno olajšal ustvarjanje takšnih vsebin, zaradi česar bodo videti bolj resnične z napredkom tehnologije.”
AI za krepitev demokracije
Medtem ko se nekateri bojijo, da bi umetna inteligenca lahko pomagala evroskeptičnim silam, pa drugi verjamejo, da bi jo lahko uporabili za krepitev demokracije. Marinus Ossewaarde, izredni profesor sociologije na Univerzi Twente na Nizozemskem, je povedal: “Umetna inteligenca je popolnoma spolitizirana tehnologija. Skoraj vse vlade na tem svetu imajo danes svoje strategije umetne inteligence. Umetna inteligenca ni nevtralno orodje, ampak je politična sila, podprta z milijardami evrov.”
Torej, ali bo umetna inteligenca orodje, ki bo pomagalo ali škodovalo demokratičnemu procesu na evropskih volitvah leta 2024, ostaja odprto vprašanje. EU si sicer prizadeva za regulacijo umetne inteligence. Odprto pa ostaja tudi vprašanje, kako učinkovito bo omenjena regulacija izvedena in kako bo vplivala na prihodnost političnega okolja v Evropi. Pred nami je izziv, kako izkoristiti prednosti tehnologije, in hkrati zaščititi demokratične vrednote in integriteto volilnih procesov.