Boštjan M. Turk: Slovenski stockholmski sindrom

Boštjan M. Turk: Ko Slovenci pogledamo svojo zgodovino, ugotovimo, da so naši predniki živeli v podjarmljenem položaju. Tisti, ki so se sporazumevali v materinščini, so bili vselej deležniki oblastnih struktur, ki so imeli središče zunaj matičnega ozemlja. Literarno-duhovni razvoj, vsaj do reformacije, kaže na to, da s teritorija, kjer je domoval slovenski rod, ni prišlo kaj bistveno pobud. Ko to pišemo, se hkrati zavedamo, kako nevarno je posploševanje. Gre za stoletja oddaljene pojave, bitnosti, značaje, usode, od katerih jih je večino za večno pregrnila tema. Možno je, da so obstajale izjeme, ki so se vedle drugače, pač upoštevaje nujne razlike. Kaj je bilo, ne vemo in ne bomo vedeli. Tudi v pričujočem sestavku ne mislimo vseh ljudi, še posebno ne tistih, ki razmišljajo drugače od politično žal kvalificirane večine.

A upoštevaje večinski delež prebivalstva, se je v slovenskem človeku oblikovala neka “družbena bit”, ki je kompenzirala socialni status drugo- ali tretjerazrednih bitij. Človek takšnega položaja ne more sprejemati racionalno, kajti to bi ga ugonobilo. Lahko pa do usode, v katero se je skupaj s ostalimi pripadniki ljudstva narodil, zavzema drugačno, neracionalno stališče. To je, da namesto razuma uporablja čustva. Imperialni narodi, kakršni so bili (so) na primer Angleži, Nemci ali Francozi, so postopali (ali postopajo) drugače. Vodil jih je razum. Njihova bit se je artikulirala skozi filozofijo.

Francozi so z Descartesom začetniki novodobnega racionalizma, ki v formuli “mislim, torej sem” vzpostavlja človeka kot avtonomen subjekt. Za nekaj podobnega se že na prvi pogled zdi, da se je moralo ogniti slovenske dežele: kartezijanski človek, ki ga je osvobodil razum, stremi k vsesplošni svobodi, najprej na področju družbe in politike. Tlačanstva in podložništva, hlapčevstva se tako ne da usvojiti z razumom. Bi bilo pretrdo.

Tale v nekoliko bolj abstraktnem… več na Požareport.

(Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Foto: Zajem zaslona; Portal24

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja