“Depolitizacija” sodniških imenovanj: Dr. Petrič in Dr. Deisinger zelo kritična do ustavnih sprememb
Na decembrski seji Državnega zbora je načrtovana odločitev o pomembnih ustavnih spremembah, ki vključujejo prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov. Kljub začetni nameri ustavne komisije, da obravnava to vprašanje, se je seja zaradi prekinitve preložila na seje v novem letu. Predlagane spremembe so sprožile burne razprave, še posebej med nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča dr. Ernestom Petričem in nekdanjim ustavnim sodnikom ter predsednikom vrhovnega sodišča dr. Mitjo Deisingerjem.
Glavni cilj predlagateljev sprememb je bil doseči depolitizacijo postopka imenovanja sodnikov. Vendar dr. Ernest Petrič svojega mnenja ni skrival in poudaril, da predlagane spremembe ne bodo bistveno prispevale k tej ciljani depolitizaciji. Namesto da bi državni zbor, ki ga izvolijo državljani, odločal o imenovanju sodnikov, bi to pristojnost prevzel predsednik republike. Po njegovem mnenju pa tudi predsednik države ni nujno manj politično angažiran kot državni zbor. Ključno vprašanje naj bi bilo, kdo predlaga kandidate za sodnike.
Iz tega tako na splošno rečeno izhaja, da bodo sodniki sami imeli glavno izbiro pri tem, kdo bodo sodniki. Če to ni cehovski pristop, potem ne vem, kaj je cehovski pristop. Sodnike, ki naj bi neodvisno odločali, sodili, uživali neko spoštovanje, kar je pri nas velik problem, kajti ni slabšega za neko državo, če sodstvo ne uživa ugleda in pri nas, naj mi gospodje in gospe sodniki, veliko jih je, ki sijajno delajo, ne zamerijo, da rečem, pri nas sodstvo ne uživa takega ugleda, kot bi ga moralo. Zakaj? Verjetno zaradi njihovih sodb in njihovega dela. In zdaj, mi bomo šli naprej po isti poti. Menda bomo depolitizirali, ampak cehovske narave sodnega sveta, katerega delo sem spremljal tudi kot ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, to da bodo sodniki še vedno imeli glavno besedo pri izbiri ostalih, drugih, novih sodnikov ne vem, če je to dobro.
dr. Ernest Petrič
Pomisleki glede predlagane sestave Sodnega sveta
Dr. Petrič je tudi izrazil pomisleke glede predlagane sestave Sodnega sveta, ki naj bi namesto dosedanjih 11 članov imel 15 članov. Po njegovih besedah bi to pomenilo, da bodo sodniki sami imeli glavno vlogo pri izbiri novih sodnikov, kar bi lahko privedlo do cehovske narave sodnega sveta. Hkrati pa je izrazil zaskrbljenost glede nujnega postopka v državnem zboru za sprejetje teh sprememb, ki po njegovem mnenju ni upravičen, razen v izjemnih okoliščinah, kot je vojna ali katastrofa.
Dr. Mitja Deisinger pa se je zavzel za to, da pristojnost imenovanja sodnikov ostane v državnem zboru, vendar je predlagal, da bi za njihovo izvolitev potrebovali dvotretjinsko večino. Po njegovem mnenju bi bila dvotretjinska večina v državnem zboru ključna, da ena stranka ali koalicija ne bi mogla samostojno odločati o izvolitvi sodnikov, kar bi zagotovilo večjo politično neodvisnost sodstva.
Najbolj pomembne so volitve v državnem zboru in tukaj bi predlagal, da je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Zakaj? Zato, da ena stranka, ali pa ene stranke, ki imajo večino v državnem zboru in obvladujejo vlado in državni zbor ne morejo same odločati. Dvotretjinska večina v državnem zboru bi pri izvolitvi sodnikov povzročila, da voli ena celota tako iz večine kot iz opozicije.
Dr. Mitja Deisinger
Razprava o teh ustavnih spremembah bo zagotovo še dolgo trajala, saj se različni strokovnjaki in politični akterji ne strinjajo glede tega, kateri model je najboljši za zagotovitev neodvisnosti sodstva v Sloveniji.