Državljanom višje cene, političnim strankam pa višji prejemki
V prihajajočem letu se obeta precejšnje povišanje izdatkov za politične stranke v Sloveniji, kar je sprožilo ogorčene odzive socialnih partnerjev in širše javnosti. Po spremembi zakonodaje, ki so jo poslanci izglasovali lani, se bodo stranke letos razveselile skoraj dvakrat višjih finančnih sredstev kot v preteklih letih. To povečanje bo najbolj koristilo Gibanju Svoboda in SDS, kar pa ni v skladu z omejitvami, ki jih je vlada uvedla zaradi poplavne obnove.
Sindikalistka Lidija Jerkič kritično poudarja, da je vlada pokazala dvojne standarde pri ravnanju z denarjem – ko gre za lasten žep, ukrepa drugače kot pri prejemkih drugih. Po poletni zakonski spremembi se denar, ki ga politične stranke prejmejo iz državnega proračuna, deli enakomerno med vse stranke, ki so dosegle vsaj odstotek glasov na volitvah, in sorazmerno glede na število glasov. To pomeni, da večji delež pogače prejmejo stranke, ki so dobile več glasov volivcev.
Največ največjim
V prihodnjih dveh letih, 2024 in 2025, pa se bo ta povečana finančna podpora političnim strankam še nadaljevala, saj so državnozborski načrt za financiranje političnih strank dvignili z 2,5 milijona evrov na pet milijonov evrov. Poteza je sprožila ogorčene odzive socialnih partnerjev, ki opozarjajo na neskladnost z varčevalnimi ukrepi po poplavah.
Po spremembi zakonodaje, se bo mesečni priliv za Gibanje Svoboda povečal za več kot 80.000 evrov, medtem ko bo SDS prejemal dodatnih slabih 50.000 evrov. Tudi NSi bo deležen približno 15.000 evrov več, medtem ko bo SD prejel nekoliko manjši dodatek. Najmanjša parlamentarna stranka Levica se bo okrepila za približno 9.000 evrov mesečno.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je izpostavila, da je to ravnanje vlade težko razumeti drugače kot dvojne standarde, saj se na eni strani skrbi za varčevanje na vseh področjih, na drugi strani pa se povečuje proračun za politične stranke. Tudi predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš je izrazil zaskrbljenost nad tem povečanjem sredstev za politiko.
Na kritike so se odzvale tudi stranke, pri čemer so v SD-ju navedli, da so sledili priporočilom računskega sodišča, v Gibanju Svoboda pa so poudarili, da so odločitve sprejemali pred poplavami avgusta lani. Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da je to politična realnost, vendar bi si na mnogih področjih želel nižje izdatke.
Razprava o financiranju političnih strank v Sloveniji ostaja v središču pozornosti, saj se politična realnost spopada z zahtevami po varčevanju na drugih področjih države.