DZ potrdil zakon o kulturnih pravicah pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije
Po aprilski zavrnitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma je Državni zbor (DZ) sprejel zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije. Zakon predvideva, da se financiranje njihovih kulturnih programov prenese na ministrstvo za kulturo. Poslanci so zakon potrdili s 50 glasovi za in 27 proti.
Zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije je bil pripravljen v koaliciji in zajema Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe, ki prebivajo v Sloveniji. V drugi obravnavi je bil zakon potrjen v začetku aprila, a je moral DZ pred dokončnim odločanjem odločiti še o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je predlagala stranka NSi. Vendar DZ predloga konec aprila ni sprejel.
Sprejeti zakon ureja načine uresničevanja pravic omenjenih pripadnikov, podporo njihovemu uresničevanju ter pristojnosti države. Zakon zagotavlja pravice do ohranjanja in razvoja identitete, gojenja kulture, ohranjanja kulturne dediščine, uporabe maternega jezika in pisave ter ustvarjanja medijskih programskih vsebin. Te pravice se bodo uresničevale s projekti, sofinanciranimi iz državnega proračuna in mednarodnih podpornih mehanizmov.
Financiranje
Zakon med drugim predvideva, da bo kulturne programe za pripadnike omenjenih narodnih skupnosti financiralo ministrstvo za kulturo, namesto dosedanjega javnega sklada za kulturne dejavnosti. Predvideva tudi preoblikovanje sedanjega sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti v stalno posvetovalno telo vlade pod vodstvom ministra za kulturo.
Med obravnavo zakona so člani matičnega odbora na predlog koalicije sprejeli dopolnilo, s katerim so v zakon vnesli nov člen, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Vendar je koalicija to določbo kasneje umaknila.
Opozicijski stranki SDS in NSi, sta opozarjali, da je zakon neskladen s samim seboj in predlagala preložitev odločanja na eno od naslednjih sej za pripravo uskladitvenega dopolnila. Kljub temu so zakon podprle vse tri koalicijske stranke, ki so poudarile, da zakonodajnopravna služba DZ-ja ni ugotovila neskladij v zakonskem besedilu. Koalicija je opoziciji očitala zavlačevanje in poskuse preprečevanja sprejetja zakona.
Po mnenju koalicije zakon izpolnjuje obljube iz plebiscitarnih in drugih dokumentov ter je namenjen slovenskim državljanom.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Katja Bidovec