Evropska komisija je danes na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve predstavila XII. pregled stanja na področju pravosodja v državah članicah Evropske unije (EU Justice Scoreboard). Pregled, ki ohranja strukturo prejšnjih izdaj, prinaša posodobljene podatke o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti nacionalnih pravosodnih sistemov. Nova izdaja vključuje tudi nove kazalnike, kot je dostopnost pravosodja za otroke v civilnih in kazenskih postopkih.
Poročilo izpostavlja, da je Slovenija zavezana izboljšanju učinkovitosti svojega pravosodnega sistema, zlasti pri zapletenih civilnih in gospodarskih zadevah. Slovenija se na lestvici pripada civilnih in upravnih zadev uvršča na tretje mesto, četrto mesto pa zaseda pri kazalniku za pričakovani čas razrešitve zadeve. Vendar pa je čas za izvedbo obravnave na prvi stopnji daljši kot v večini drugih držav, kar jo uvršča v spodnji del lestvice. Posebno izstopa razkorak med odločitvami različnih instanc na upravnem sodišču, čeprav se število rešenih upravnih zadev po padcu leta 2021 ponovno dviguje. Ministrstvo za pravosodje pozdravlja ta trend in poudarja, da so novele Zakona o upravnem sporu, sprejete lani, ključne za hitrejše reševanje zadev.
Pozitivno je tudi, da se Slovenija uvršča v prvo polovico držav (na deseto mesto) glede alternativnega reševanja sporov, kar je dobrodošlo glede na velik pripad zadev. Kljub temu pa dolgotrajnost sodnih postopkov s področja korupcije predstavlja izziv, saj ti postopki v Sloveniji trajajo najdlje med vsemi državami EU. Medtem pa se sodni postopki s področja pranja denarja krajšajo, čeprav Slovenija tudi v tem segmentu ostaja na koncu lestvice.
Visoka uvrstitev Slovenije na področju kolektivnega varstva pravic potrošnikov
Vzpodbudna je visoka uvrstitev Slovenije na področju kolektivnega varstva pravic potrošnikov. Slovenija je že pred sprejetjem Direktive o zastopniških tožbah pokazala prizadevanje za urejanje tega področja. S sprejetjem novele Zakona o kolektivnih tožbah decembra 2023 se je področje kolektivnega varstva pravic potrošnikov še razširilo.
Dostopnost do pravosodja ostaja ključna prioriteta za Slovenijo, ki se trudi ohranjati dostopnost z brezplačno pravno pomočjo in razumnimi sodnimi stroški. Kljub temu visoki sodni stroški še vedno predstavljajo oviro za osebe pod pragom revščine. Povečana vlaganja v sodno infrastrukturo in usposabljanje sodnikov prispevajo k izboljšanju kakovosti pravosodnega sistema. Slovenija je vpeljala digitalne rešitve za izboljšanje dostopa do sodnih informacij in poenostavitev upravljanja primerov. Kljub napredku pa še vedno obstaja prostor za izboljšave pri uporabi digitalnih orodij v sodnih postopkih.
Ministrstvo za pravosodje tesno sodeluje z Vrhovnim sodiščem RS, ki usmerja informacijske nadgradnje v širše možnosti elektronskega vlaganja pisanj strank. Ministrica je januarja 2024 izdala odredbo, ki omogoča elektronsko vlaganje vlog v nekaterih civilnih postopkih. Prejšnji teden je izdala tudi odredbo, ki bo od 17. junija 2024 omogočila vložitev predloga za dopustitev revizije v elektronski obliki v pravdnih postopkih.
Nadaljnji razvoj
Slovenija si prizadeva za nadaljnji razvoj digitalizacije pravosodja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Predvidena je nabava videokonferenčne in avdio-video opreme za lažje izvajanje sodnih postopkov. Prav tako je načrtovana izdelava informacijske rešitve za podporo overjanju listin in vzpostavitev registra skeniranih notarskih podpisov. Za potrebe državnega tožilstva bo vzpostavljeno pametno informacijsko orodje, ki bo tožilcem omogočalo hitro odločanje, ter sistem zelene sejne sobe za e-komunikacijo in delo na daljavo.
Prav tako si Slovenija prizadeva za ohranjanje in izboljšanje neodvisnosti svojega sodstva. To vključuje jasne predpise in nadzorne mehanizme za preprečevanje nedovoljenega vpliva na sodne postopke. Kljub napredku pa podatki kažejo, da je percepcija neodvisnosti sodstva med leti 2016 in 2023 naraščala, a v letu 2024 padla. Glavni razlog za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodišč in sodnikov je vmešavanje ali pritisk s strani vlade in politikov.
Posebna pozornost je namenjena otrokom prijaznemu pravosodju. Slovenija ima vzpostavljeno posebno ureditev, ki zagotavlja, da so otroci, vključeni v sodne postopke, obravnavani z ustrezno skrbnostjo in pozornostjo. Projekt Hiša za otroke zagotavlja celovito obravnavo otrok, žrtev kaznivih dejanj, v prijaznem okolju.
Kljub doseženemu napredku pa se Slovenija še vedno sooča z izzivi pri zagotavljanju popolne dostopnosti in učinkovitosti svojega pravosodnega sistema, zlasti za ranljive skupine prebivalstva. Stalna prizadevanja na področju digitalizacije, dodeljevanja virov in izboljšanja postopkov kažejo na zavezanost k reševanju teh vprašanj. Pregled stanja poudarja potrebo po nadaljevanju reform, ki bodo izboljšale kakovost, učinkovitost in neodvisnost pravosodnega sistema. Te reforme so ključne za pridobitev polnega zaupanja javnosti in izboljšanje naložbene klime v Sloveniji.
Portal24; Foto: Freepik