Intervju: Boris Tomašič
Pogovor je nastal dober dan po tem, ko je v javnosti odjeknila grožnja s smrtjo, ki jo je (ponovno!) prejel Boris Tomašič, TV voditelj in direktor medijskega poslovnega sistema, ki ob televiziji Nova24 TV vključuje tudi založništvo, tiskane medije ter različne spletne portale. Boris Tomašič je slovenski javnosti znan predvsem kot voditelj provokativne TV oddaje “Kdo vam laže” (Nova24 TV), kjer analizira in komentira dogajanje na slovenski politični sceni. (Opomba: Ker se poznava že dlje časa, se v pogovoru tudi tikava.)
Prejel si grožnjo s smrtjo. Ponovno. Kaj je s temi grožnjami? Kaj se dogaja in kako to vpliva nate?
Kar se tiče različnih groženj ti. trolov na Facebook-u, X-u itd. sem se nekako prepričal, da tega ne berem več, niti ne spremljam in se enostavno ne oziram več na te stvari. Začelo pa se je dogajati, da dobivam zelo direktne, osebne grožnje na telefon ali po elektronski pošti. Zgodilo se je celo to, da je policija zaznala pogovore znotraj neke kriminalne združbe o tem, kako bodo obračunali z mano in so me policisti na to opozorili. To pa ni več prijetno oz zanemarljivo. Ravno obratno. Rečeš si, da dokler neki bedaki nekaj pišejo po Facebooku ali Twitterju (X), je to eno. Nekaj povsem drugega pa je, ko si nekdo vzame čas, pridobi mojo telefonsko številko (ki ni javna!) in mi napiše, da me bo ustrelil. Nikoli ne veš, kdaj misli resno in kdaj ne. Me pa ob vsem tem seveda dodatno skrbi še za moje bližnje.
Sam nekako prevzemam posledice tega, kar počnem z javnim izpostavljanjem. Seveda pa takšna dejanja posameznikov kot npr. grožnje s smrtjo, nikakor ne odobravam. Razumem, da grem določenem številu ljudi grozno na žIvce in da me ne morejo gledati. Nisem novinar osrednjih medijev ali celo Nika Kovač, da bi jokal za vsako malenkost. Tudi nikoli ne jamram glede tega, vseeno pa je pri grožnjah s smrtjo potrebno potegniti črto. Že pred časom sem se odločil, da dosledno vsako tako grožnjo prijavim Policiji in tudi vztrajam pri pregonu.
Glede na to, da ta grožnja s smrtjo ni bila prva, me zanima, kakšne so izkušnje s prejšnjimi prijavami Policiji?
Kot sem že omenil, je pri eni od takšnih groženj bilo zanimivo, da je nisem prejel direktno, ampak je prišla Policija do mene in me obvestila, da so pri spremljanju ene od kriminalnih združb, zaznali pogovore z grožnjami o tem, da mi namerava ta združba nekaj narediti. Druga grožnja je bila prav v času doseganja Guinessovega rekorda, ko je človek poklical v oddajo in povedal, da bo prišel v studio in da me bo ubil. To sem prijavil in epiloga še ni. Zadnja grožnja pa se je zgodila zdaj pred dnevi, točneje zvečer, v ponedeljek 4. decembra, neposredno na moj telefon po SMS:
Kako komentiraš, da ob vseh tvojih prijavah ni še nobenega pravega epiloga, pri npr. grožnjah Niki Kovač pa je bila zadeva rešena praktično čez noč?
Moje izkušnje s Policijo so izredno pozitivne, korektno in takoj so se vedno odzvali, tudi lotili zadev. Seveda oni dajo to potem naprej na tožilstvo. Kaj se potem z mojimi zadevami dogaja na tožilstvu, pa nimam informacij. Če se je kje zataknilo, se je po mojem razumevanju, na tožilstvu.
Preidiva na nekoliko bolj prijetno temo. Podrl si svetovni rekord za najdaljšo pogovorno oddajo na svetu. Kako je sploh prišlo do te ideje, kako si se počutil med samo izvedbo in kakšna so bila občutja potem?
Lahko povem, da sem bil sam presenečen, kako svež si bil med mojim gostovanjem v oddaji. Gostoval sem v torek dopoldne tj. cca 40 ur po začetku in pričakoval sem, da boš veliko bolj utrujen in nasploh “bolj cunjast”.
Ja, bili so trenutki, ko sem bil tudi veliko bolj “cunjast”. A v splošnem se je vse zvedlo na generalni fokus, na odločenost doseči zastavljeni cilj, v tem primeru seveda postaviti nov svetovni rekord.
Možgani delajo v tisto smer, kamor si usmerjen in tako je tudi šlo iz minute v minuto. Res pa je tudi, da sem ves čas imel primerno prehrano in da sem skrbel, da so imeli možgani ves čas dovolj hranil. Možgani so namreč največji porabnik energije v telesu, tako da je bila skrb za dovolj glukoze primarna.
Koliko časa pa je bilo potrebno potem, po dogodku, da si se polno regeneriral? Da si v celoti prišel k sebi, kot pravimo?
Za popolno regeneracijo sem porabil kar precej časa. To se na ven sicer ni opazilo, sam sem pa dolgo časa opažal, da sem veliko hitreje utrujen, kot sicer. Skoraj tri tedne je trajalo, da sem prišel nazaj v svoj normalen ritem. Takoj po doseženem rekordu se namreč nisem mogel naspati. Spal sem po obrokih, niti enkrat ne več kot osem ur v kosu. Zbujal sem se sicer normalno, sem pa potem zelo hitro postal spet zaspan. Prve tri dni po zaključku sem praktično ves čas spal, kot dojenček (smeh). Če kdo misli, da tri dni ne spiš, potem se pa uležeš in se naspiš, razmišlja narobe. Ne moreš spati tako dolgo, razen če bi si s čim pomagal. Prav to pa se mi zdi pomembno tudi posebej omeniti. Med samim doseganjem rekorda si nisem pomagal z nobenimi posebnimi substancami.
Tudi nobenega Red Bulla?
Ne. Edina poživila, ki sem jih vzel v vsem tem času, so bile tri kave in, če se ne motim, prav tako trije črni čaji.
Čestitke seveda še enkrat tebi in celotni ekipi Nove24 TV, saj je to lep uspeh tako zate, kot tudi za samo medijsko hišo Nova24 TV. Kako pa sicer komentiraš, da se medije okoli Nova24 TV ves čas ponižuje, napada, blati, namesto da bi se jih (vas) sprejelo zgolj kot še enega od medijev?
Najprej to razumem kot kompliment. Če bi bili nepomembni, se z nami nihče ne bi ukvarjal. Več ko imamo vpliva in bolj, ko posežemo globoko s kritiko oblasti, več je napadov in mislim, da zato to počnejo. To pa se je posebej stopnjevalo po nastopu Golobove vlade. Je pa logična posledica tega, da je predsednik vlade in tudi nekateri ministri so se tega že nalezli od njega (npr. Boštjančič) izjemno aroganten, samovšečen in nasploh poln sebe po načelu: “Mi smo najboljši, nam nihče nič ne more.” Zato pa so še toliko bolj občutljivi na kritiko. Njihovi lakaji okoli njih jih očitno ves čas servisirajo z informacijami o tem, kako super so, potem pa je precej neprijetno se videti v ogledalu, kjer ne vidiš več mladega DOriana Grey-a temveč že ostarelega in izmaličenega.
Kako pa vidiš to, da se predstavniki vlade praviloma ne odzivajo na vaša povabila k obisku in sodelovanju v oddajah?
Ne morem reči, da se čisto nihče ne odzove. Pri nas je bil npr. minister Matej Arčon, odzovejo se tudi nekoliko nižji uradniki. Gre pa seveda za politično odločitev, ko so se člani koalicije dogovorili, da k nam ne pridejo zato, da nam lahko kasneje očitajo, da smo enostranski. Praktično vsi, ki so prišli k nam, kasneje izrazijo presenečenje, kako korektno so bili obravnavani.
Tak primer je aktualni minister za gospodarstvo, Matjaž Han. Prav tako aktualni minister za obrambo Marjan Šarec in tudi aktualni premier Robert Golob še prej, kot direktor Gen-I, torej preden je nastopil trenutni položaj . Potem pa je prišla nekakšna “prepoved” in so nehali. Zadnji tak primer je npr. Danijel Bešič Loredan, bivši zravstveni minister, ki je kolegu Rantu po povabilu v oddajo dejal, da bi sicer prišel, vendar “ne upa, saj bi bil kregan”. To je seveda njihov problem. Mi delamo vsebine z njimi ali pa brez njih. Pameten politik pride.
Kdaj bomo pa pri vas videli predsednico Natašo Pirc Musar?
Iskreno, ne vem, če smo jo že povabili in lahko obljubim, da jo bomo. Hvala za namig. Do sedaj sem jo videl predvsem kot odvetnico, ki nam zavzeto pošilja razne dopise ipd. in kot ženo tranzicijskega tajkuna.
Med drugim si tudi voditelj zdaj že kultne oddaje Kdo vam laže na Nova24 TV in da aktivno spremljaš slovensko politiko, kako vidiš slovensko politično prihodnost?
Zdaj je počasi že vsem jasno, da Robert Golob konca mandata kot predsednik vlade ne bo dočakal. Ocenjujem sicer, da bi bilo za opozicijo bolje, da bi ga, saj bi skozi vladanje te vlade na plano izplavala vsa beda te politike. Da bi ljudje lažje dojeli, kar je nekoč dejal Karl Erjavec in sicer: “Nov obraz, nova napaka.” Ampak zato ga bodo strici iz ozadja zamenjali. Poskusili bodo z novim, prodajali nam bodo nekakšne tehnične vlade ipd. In nekako izničiti to negativno energijo, ki se je ustvarila zdaj z Golobom.
To pa je presenetljivo tudi zame, kako hitro se je ta negativna energija nabrala okoli Roberta Goloba. Ne spomnim se, da bi katerikoli predsednik vlade, niti Miro Cerar, ki je sicer dosegel boljši rezultat kot Golob v odstotkih, s toliko podpore, medijske in javnomnenjske, štartal svoj mandat in da bi potem tako hitro to vse skupaj uničil. Če je Golob na kateremkoli področju res sposoben, potem je to na tem področju. Če bi se prijavil pri Guinnessovih rekordih, bi bil to zagotovo za vpis med dosežke v tej knjigi, med slovenske rekorderje, torej skupaj z mano.
Kako vidiš zadnje novosti v slovenski politiki? Anžeta Logarja in Platformo sodelovanja in napovedano platformo z Lojzetom Peterletom?
Nisem pristaš mečkanja. Želel bi si, da Logar ustanovi stranko in se pozicionira tam, kjer ga itak vidim, to je na levi. Mislim da lahko on Sloveniji prinese to, kar nam manjka. Manjka nam namreč normalna leva politična stranka, saj imamo trenutno na levi samo skrajne stranke. Upam, da bo Logar šel v to in ne bo mečkal ter čakal na zadnji trenutek pred volitvami. Lahko se mu namreč zgodi enako, kot vsem novim obrazom.
Platforme Lojzeta Peterleta nisem še čisto dobro dojel v smislu, kaj je v ozadju in kaj bi sploh rad naredil s tem. Bojim pa se, da je približno enako impotentna kot Logarjeva. S tem izrazom ne želim biti žaljiv, želim pa provocirati. Želim si, da ljudje stopijo ven na plano, v odkrit pošten politični spopad, kar Slovenija še kako potrebuje. Da se končno enkrat politika začne meriti po tem, kdo ponuja boljše rešitve za Slovenijo in ne po tem, kdo ima bolj ali manj rad Janeza Janšo.
V politiko je aktivno vstopil tudi dr. Peter Gregorčič, pogosto glede vstopa v prve politične vrste slišimo tudi ime dr. Vladimirja Prebiliča.
Gregorčič se mi zdi prijetna osvežitev slovenskega političnega prizorišča, ga pa ne vidim v Slovenski ljudski stranki. Kot sem pred čsom dejal že za predsednika SLS Marka Balažica, si nekako predsednika te stranke ne predstavljam kot človeka, ki ne zna voziti traktorja. Zato bi si želel, da SLS za predsednika dobi kmeta, ki bo v primeru, ko se zgodijo takšne zadeve kot je npr. primer odvzema krav na kmetiji pri Krškem, stopil pred kmete, jih pozval in v naslednjem trenutku s traktorji z gnojnico zalili stavbo vlade na Gregorčičevi v Ljubljani ali Državni zbor. Podobno, kot to naredijo francoski kmetje. Slovenski kmet predolgo trpi in je predolgo tiho. Spoštujem sicer omenjene posameznike, vendar jih vidim v neki drugi politični opciji.
Vladimir Prebilič je že nekaj časa na prizorišču, a ves čas v nekakšni rezervi. Menim, da v tej sestavi parlamenta ne bo aktivneje stopil v prve vrste na državni ravni, bom pa presenečen, če se ne bo pojavil na naslednjih državnozborskih volitvah.