Intervju: Vladimir Smrtnik, vzdušje med nemško in slovensko govorečimi se izboljšuje

Vzdušje med nemško in slovensko govorečimi se izboljšuje, število govorcev slovenskega jezika pa še vedno močno upada

Mag. Vladimir Smrtnik, podžupan v občini Bistrica nad Pliberkom, med leti 2003 – 2014 predsednik Enotne liste, edine stranke koroških Slovencev, danes kot pravnik zaposlen v deželnem zboru in tam opravlja tudi funkcijo ljudskega odvetnika in pravnega svetovalca.

Ste vodja gibanja REgi (Regionalna lista Bistrica), ki združuje nemško in slovensko govoreče prebivalce regije pod Peco na avstrijskem Koroškem. Kakšne so vaše trenutne dejavnosti?

Smrtnik: Smo ravno na sredini tekoče mandatne periode ki pri nas traja 6 let. Glavna skrb v občinski politiki trenutno je, da se pomaga finančno okrepiti občine, ki so v težkem položaju, da zagotovimo čim boljšo infrastrukturo na našem podeželju, to so cestne povezave, to so čim boljši pogoji za gospodarski razvoj in za razvoj turizma, pa seveda tudi skrb za kvalitetno otroško varstvo, za dobro občinsko upravo, ki naj bi bila po našem čim bolj dvojezična in prijazna do vseh ljudi ki pridejo v našo občino ter iščejo kakršnokoli pomoč.

Na zadnjih lokalnih volitvah ste bili spet izvoljeni v občinski svet, ste tudi podžupan občine Bistrica nad Pliberkom. Kaj lahko kot podžupan storite?

V funkciji podžupana sem precej vpet tudi v reprezentativne naloge naše občine. Tako sem veliko pri raznih dogodkih po občini in izven nje, kjer sveda tudi vedno spregovorim v imenu občine, to pa kot edini predstavnik naše občine vedno v obeh deželnih jezikih. Prav tako se name obračajo občani, ki rabijo kakršnokoli pomoč. Seveda pa kot druga najmočnejša in glavna opozicijska stranka v občini stalno vnašamo tudi predloge za razne izboljšave, ter aktivno skušamo vplivati na pozitiven razvoj našega kraja.

Če bi vas volili vsi koroški Slovenci in Slovenci, ki so se na ta del Koroške preselili iz Slovenije in imajo pravico voliti na lokalnih volitvah, bi bili najbrž izvoljeni za župana. Vendar se kar precej le teh za to ne odloči. Kako to komentirate?

Najprej bi rekel, da se je seveda za vsak glas potrebno potruditi. Ni več tako kot je morda bilo še v daljni preteklosti, da pač volijo ljudje to, kar so vedno volili in kar so morda volili že predniki. Danes je volilec zelo prožen in se odloča od volitev do volitev. Seveda pa me včasih čudi volilno zadržanje Slovencev, ki so se v našem kraju naselili iz Slovenije. V tem krogu je le en del, rekel bi ca 1/3, ki podpirajo mojo listo, čeprav smo edina lista, ki se aktivno zavzema tudi za slovenski jezik in kulturo. Po mojem je to kompleks majhnosti Slovencev ki pač želijo biti zraven pri večjih, močnejših in vplivnejših. Ne razumejo pa, da jih stranke večine samo sleparijo in kdaj pa kdaj spustijo kako lepo besedo, dejanj pa ni.

Resnica je, da stranke večine prav ta krog priseljencev odklanjajo in smo jaz ter moja frakcija tisti, ki se trudimo, da priseljenci prav tako dobijo enakopravno gradbeno zemljišče in razna dovoljenja. Brez nas bi vsega tega, tudi mesta v vrtcu ali jaslicah za otroke ne bilo ali pa le pod zelo otežkočenimi pogoji. Vendar na vse to radi pozabijo ali niti nočejo za to vedeti. To seveda že vodi do določenega razočaranje pri tistih, ki se res trudimo za te ljudi. So pa seveda tudi med priseljenci hvala Bogu taki, ki vedo kje je „njihova domovina“ in kdo se za njih interese res trudi.

Vladimir Smrtnik

Je mogoče glede tega potegniti vzporednico tudi s Slovenijo?

Smrtnik: Ta razcepljenost slovenskega političnega prostora vpliva seveda tudi na našo stran. Prav tako grobo nepoznavanje problematike koroških Slovencev med mnogimi priseljenci iz Slovenije. Tu ni opaziti nekega posebnega zanimanja za naša vprašanja, niti ne za kako dejavnost v strukturah koroških Slovencev. Očitno je vse samo usmerjeno v gospodarsko preživetje, vse kar pa ima nek emocionalni in kulturni naboj, pa se očitno ne upošteva ali celo ignorira.

Poglejmo še malo v Slovenijo. Kako komentirate dejstvo, da se pred vsemi državnozborskimi volitvami v Sloveniji na levici pojavi nek nov obraz oziroma stranka, ki potem praviloma zmaga na volitvah?

Smrtnik: Poglejte, to je sad po moje samo polovično izvedene tranzicije. Če po demokratizaciji neke države v ključnih funkcijah pri policiji, vojski, sodstvu, diplomaciji in vseh podsistemih ostanejo stari kadri in se zamenja samo en del politične elite, potem je pot še dolga, da se bodo zadeve dejansko spremenile. Tako nove demokratične strukture tudi ne morejo zaživeti na enakopravni ravni, če imajo stare sile v rokah vse bistvene segmente države. Opažamo lahko celo, da se s pomočjo ‘krivosodja’ postavlja eksponente opozicije pogosto na krivični ‘pranger’ in pred sodišča in je ob tem hitro jasno, da je pot do resnične demokracije v Sloveniji še dolga. Podobno velja za medije in za glavno televiizijo, ki je vse kaj drugega prej kot objektivna ali državotvorna.

Oče slovenske osamosvojitve

Vsem tem strankam je skupno to, da ‘svarijo’ pred SDS oziroma Janezem Janšo, očitno pri večini slovenskih volilcev to ‘vžge’. Kakšno je vaše mnenje o predsedniku SDS?

Smrtnik: Zame je Janša eden glavnih ‘očetov’ slovenske osamosvojitve in slovenske pomladi. Je eden zadnjih res močnih osebnost iz tega časa, ki je politično aktiven tudi še danes. Mnogi privilegiranci starega režima mu zamerijo, ker je Slovenijo popeljal iz Jugoslavije in tako vsaj otežkočil divjo krajo premoženja in lastnine in omejil marsikateri privilegji teh starih elit. Tem ljudem je namreč vse eno kako gre državljanom, važni so jim samo njihovi privilegiji. Da bi le ti ostali čim manj otesani, zato gredo zelo daleč, kar občuti vsa leta svojega delovanja tudi Janša.

Poznam ga vse od obdobja nastajanja slovenske države in ga cenim kot politika s hrbtenico. Pa tudi kot dobrega poznavalca zamejske problematike in zagovornika samostojne politike koroških Slovencev. Tudi tu je tistim trn v peti, ki so vedno silili koroške Slovence v levičarske stranke večine, se pravi v socialiste in Zelene. Prav tako je bil eden tistih, ki je odkrito kritiziral vlogo UDBE v zamejstvu in imel s tem povsem prav. Vemo kako vlogo je UDBA igrala npr v 70-letih prejšnjega stoletja na Koroškem in kako zelo je to njihovo početje škodilo manjšini.

Kaj pa menite glede nekaterih NVO-jev, ki so dejansko podaljšana roka leve politične opcije, imajo pa tudi močno medijsko podporo?

Smrtnik: To so sateliti, ki kradejo davkoplačevalski denar za to, da delajo jasno in načrtno politično propagando za eno stran. Civilna družba načelno je nekaj normalnega in dobrega, umetno ustvarjanje satelitov v politično-propagandistične namene pa je zame zavržno dejanje.

Ali bi bilo v Avstriji možno, da bi bil pri zdravstveni reformi eden glavnih protagonistov nekdo, ki sploh nima ustrezne zdravstvene izobrazbe?

Smrtnik: To si težko predstavljam.

Bi bilo smiselno, da Slovenija kopira zdravstveni sistem Avstrije, ki odlično deluje?

Smrtnik: Mislim da se dobre prakse lahko kopirajo. Če slišim za dolge čakalne dobe in neskončne čakalne vrste v ordinacijah, se temu čudim, ker v Avstriji vsega tega v tej zaostreni obliki ne poznamo. Sam mislim, da je pri nas dobro urejeno vprašanje tako imenovanih ‘koncesionarjev’, kot jim pravite v Sloveniji. Če ne dobiš zdravnika v javni ambulanti, greš pač k koncesionarju. Sicer je tam sistem ta, da moraš plačati v naprej storitev in naknadno dobiš povrnjeno v povprečju 70 % stroškov od zavarovalnice, je pa tako, če je stvar nujna, da še marsikdo rad plača en del storitve sam. Seveda so tu dodatno tudi še mehanizmi, ki so pa v pomoč najbolj ranljivim skupinam v družbi, ki se koncesionarja ne morejo privoščiti.

Poseben primer je javna RTV, ki je v zadnjem času doživela velike kadrovske spremembe. Se vam zdi, da gre za politično nevtralne spremembe ali politične ‘čistke’?

Smrtnik: No, to kar pa se dogaja na RTV, to pa je primerljivo samo še z državami, ki imajo vladne televizije oziroma ki pač poročajo to, kar oblast naroči. To nima več nobenega opravka z novinarstvom, še veliko manj pa z neodvisnim novinarstvom. Mislim, da je ‘čistka’ še premil opis tega, kar se tam dogaja. Razumem vse, ki danes rečejo, tega pa ne želim več plačevati. Mislim da so državljani celo dolžni reagirati z neko obliko civilne nepokorščine, sicer bo ta absurd dobil epilog in bo drvela država v smeri čistega enoumja!

Pomagali smo

Smrtnik: Poglejmo še vaše druge dejavnosti. Med lanskimi poplavami v Sloveniji ste aktivno pomagali žrtvam poplav. Katere vaše akcije bi najbolj izpostavili?

Smrtnik: V tem obdobju hudih poplav smo pomagali mislim da vsi, ki smo videli hude stiske ljudi ob tej tragediji. Tudi koroški Slovenci smo imeli pod okriljem SGZ Slovenske gospodarske zveze akcijo, ko smo zbirali pomoč v ta namen. Preko tega smo potem konkretno pomagali občinam, ki so denar porazdelile na najbolj prizadete. Sicer pa sem sam že leta 2017 ustanovil iniciativo ‘Žarek upanja’, ki vsako leto prireja dobrodelne koncerte in druge akcije, kjer se zbira pomoč in se potem pomaga posameznikom in družinam, ki pomoč potrebujejo. Partner je društvo ‘Korošec v stiski’, ki ga nosi največji dnevnik v deželi Koroški, Kleine Zeitung. Pred kratkim pa sem finančno pomagal eni žrtvi poplav iz Slovenije, ki se je znašla v finančni stiski.

Postali ste aktivni v stranki Team Kärnten, kako je prišlo do tega sodelovanja?

Koroški Slovenci se vse od sedemdestih let borimo za to, da bi bili zastopani tudi v deželnem parlamentu, najvišjem ‘gremiju’ odločanja v deželi Koroški. Idealno bi to bilo, ko bi tako zastopstvo bilo možno doseči preko samostojne liste koroških Slovencev. Vendar, volilni zakon na Koroškem je krivičen in narodni skupnosti nenaklonjen. Imamo 5 % klavzulo, koroških Slovencev pa je bilo pri zadnjih popisovanjih prebivalstva nekaj manj kot 3 %. Tudi če bi vsak koroški Slovenec volil slovensko stranko, mandata ne bi dosegli. Dodatno pa pride zraven še, da se je tako iz bivšega sistema v Jugoslaviji, kot s strani večinskih strank v Avstriji delalo na tem, da bi manjšina ne bila enotna in tako čim manj učinkovita. To je tudi uspelo in Slovenci so se izgubili, mnogi asimilirali, zadnji zavedni del pa se povezuje v samostojne liste na lokalni ravni brez izgleda za vstop v deželni zbor.

Seveda sem sam in pozneje tudi skupno z bratom Franc Jožefom vedno spet iskal modele in možnosti, kako morda vendarle preko pametnega povezovanja s kako čim manj svetovnonazorsko opredeljeno stranko večine le preseči prag za vstop v deželni parlament. Pri zadnjih volitvah, marca 2023 nam je to v kombinaciji s stranko Team Kärnten, župana mesta Spittal Gerharda Köferja, v bistvu na senzacionalen način le uspelo, in to brez vidne podpore političnih organizacij koroških Slovencev. V bistvu sva volilni boj na Južnem Koroškem vodila z bratom Francem Jožefom povsem sama. A rezultat nama je dal jasno potrdilo, Franc Jožef je tako eden redkih koroških Slovencev po drugi svetovni vojni, ki je od marca 2023 dalje zastopnik v deželnem parlamentu. Dodatno pa sem sam osebno okrepil ekipo kot pravnik kluba in ljudski odvetnik, kjer pomagam ekipi pri delovanju ter političnem delu. Lahko rečem, da take pogoje za dobro politično delo še nismo imeli nikdar prej.

Vladimir Smrtnik

Število koroških Slovencev je v zadnjih sto letih od plebiscita drastično upadlo. Se bo v teh krajih v bodoče sploh še govorilo slovensko?

Smrtnik: Jezikovna slika je slaba. Čeprav se avstrijski politiki radi hvalijo, da je manjšina dobro zaščitena, pa številke govorijo nekaj povsem drugega. Mislim da je malo manjšin v Evropi, ki bi se močneje asimilirale kot ravno naša. Vzrokov za to je gotovo več, eden je brez dvoma pritisk nemškonacionalnih sil, drugi pa tudi politika bivše Jugoslavije, ki je preko UDBE vplivala tudi na našo zamejsko politko in povzročila koroškim Slovencem ogromno škode. V marsičem pa botruje temu tudi razcepljenost manjšinskih struktur in Slovencem lastna neenotnost.

Kaj bi bilo potrebno storiti za boljšo povezavo med koroškimi Slovenci in tistimi, ki so se v zadnjih petnajstih letih sem preselili iz Slovenije? Vi ste sicer znani tudi po tem, da zelo pomagate tem preseljenim Slovencem?

Glede tega še nisem našel pravega recepta. Pomagam čisto iz človeških, če tako hočete, krščanskih nagibov. Za pomoč ne pričakujem glasov ali kake lojalnosti. Rad pa bi videl, da ohranijo svoj jezik in kulturo, da se močneje vključujejo v naša društva in da nam pomagajo pri pomujanjih za ohranitev narodne identiete v zamejstvu. Treba bo tu še veliko pogovorov in prepričevanj, da se bo morda tudi na tem področju kaj spremenilo na bolje.

Prepoznaven obraz Kvinteta bratov Smrtnik

Zdi se, da je sobivanje nemško in slovensko govorečih na tem območju boljše kot v preteklosti. Še prihaja do kakšnih provokacij?

Smrtnik: Drži. vzdušje se je znatno izboljšalo. Do kakih posebnih provokacij iz narodnostnega vidika prihaja hvala bogu le še zelo poredko.

Dolgo let ste bili najbolj prepoznaven obraz Kvinteta bratov Smrtnik. Lani ste se bratje Smrtnik odločili, da zaključite dolgoletno glasbeno kariero. So kakšne možnosti, da si premislite, se spet vrnete na odre?

Smrtnik: 38 let smo bili na pevsko-kulturni sceni. Res je bil krasen čas. Mnogo smo videli, mnogo doživeli in morda tudi kaj v dobro naše pesmi in besede premaknili. Vemo, vsak konec je tudi boleč. Meni se zdi zelo škoda, da kariero zaključuje na primer legendarni smučarski skakalec Peter Prevc. To pa v dobri kondiciji in še v odlični formi. Ne vem, a si bo še premislil. Sam pravi da ne, vsi pa upajo da ja. No, saj pravim, pričakovanje navijačev oziroma oboževalcev je eno, morda pa je trenutek slovesa bil s strani Petra izbran vendarle pravi čas, če razumete kaj sem hotel s tem reči.

Intervju je opravil Samo Vidovič za spletni portal E-Koroška, kjer je bil intervju tudi prvotno objavljen.

Portal24; Foto: Osebni arhiv

Objava Intervju: Vladimir Smrtnik, vzdušje med nemško in slovensko govorečimi se izboljšuje je bila najprej objavljena na Portal24.