Klakočar Zupančič: “Obvodi zakonov kažejo na nizko stopnjo integritete”
Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je po srečanju s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robertom Šumijem izrazila zaskrbljenost nad nizko stopnjo integritete posameznikov v Sloveniji. “Obvodi zakonov kažejo, da je integriteta posameznikov na nizki stopnji,” je poudarila Klakočar Zupančič.
Klakočar Zupančič je izpostavila, da je integriteta stvar posameznika in jo opisala kot “neki tak zelo nedoločen pojem, čut za to, kaj je prav in kaj je dobro”. “Če ima posameznik ta čut že vgrajen v sebi, potem niti ne potrebuje zelo podrobne zakonodaje,” je dodala. Napovedala je tudi spremembe zakona o ustavnem sodišču, da bi uredila trenutne zakonske nedorečenosti.
Klakočar Zupančič je ostro kritizirala ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil med opravljanjem funkcije tudi samostojni podjetnik. “Javni funkcionar, kot je denimo ustavni sodnik, ne sme odpreti popoldanskega s. p.,” je dejala in poudarila, da to meče slabo luč na tiste, ki bi morali imeti najvišjo stopnjo integritete. Jaklič je kasneje pojasnil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, zato ni zaprosil za soglasje predsednika ustavnega sodišča.
Boj proti korupciji
S predsednikom KPK Šumijem sta se pogovarjala tudi o noveliranju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Klakočar Zupančič je dejala: “V koaliciji smo se zavezali, da resno pristopimo h korupciji, da jasno opredelimo koruptivna tveganja in da se takšne stvari ne pometajo pod preprogo.” Dodala je še, da ne bodo tolerirali korupcije in bodo storili vse, da se koruptivna tveganja zmanjšajo in da se storilce sankcionira.
Letno poročilo KPK
Šumi je predsednici DZ-ja predal letno poročilo KPK-ja za leto 2023 in povzel: “Statistični kazalci kažejo na rast zaupanja v KPK, ampak bolj kot statistika je za nas pomembna kakovost našega dela.” Poudaril je tudi širjenje aktivnosti KPK, kot je sodelovanje z gospodarstvom, preventivni projekti in ambasadorji integritete.
Ocene dela KPK v lanskem letu so strnili v osnutek resolucije o preprečevanju korupcije, ki so jo predali vladi. “Za izboljšanje preprečevanja korupcije je pomembno, da se začne družba zavedati, da so obvodi zakonodaje morda zakoniti, a ne tudi legitimni,” je pojasnil Šumi. Poudaril je tudi manjše anomalije pri prijavljanju premoženjskega stanja in nasprotju interesov, a ugotovil, da zakon dosega svoj namen in je preizkušen v praksi od leta 2010.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Državni zbor/Matija Sušnik