Ključni dejavniki in postopki za določitev višine invalidske pokojnine
Višina invalidske pokojnine se določa glede na več faktorjev, vključno z starostjo posameznika, vzrokom invalidnosti, dopolnjeno pokojninsko dobo ter plačami oziroma osnovami zavarovanja. To pomeni, da se pri izračunu upoštevajo tako delovna doba kot tudi pretekli prispevki zavarovanca.
Začetek izplačevanja invalidske pokojnine je vezan na datum prenehanja obveznega zavarovanja, ali, v primeru nezavarovanih oseb, na dan nastanka invalidnosti, pod pogojem, da je bila zahteva za ugotovitev invalidnosti vložena v šestmesečnem roku po njenem nastanku.
Posamezniki, ki jim je priznana invalidska pokojnina, lahko pričakujejo prvo nakazilo v roku enega meseca po prejemu odločbe, kar predstavlja pomemben korak v zagotavljanju finančne podpore upravičencem.
Poleg finančne podpore invalidska pokojnina posameznikom prinaša tudi avtomatično vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar zagotavlja dostop do zdravstvenih storitev in nadaljnjo podporo v obdobju upokojitve.
Kdaj in pod kakšnimi pogoji pridobim pravico do invalidske pokojnine?
V procesu pridobivanja pravice do invalidske pokojnine je ključnega pomena razumevanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati posamezniki. Ugotovljena mora biti ustrezna kategorija invalidnosti, poleg tega pa obstajajo specifični pogoji, odvisni od vzroka invalidnosti.
Za tiste, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, velja, da pridobijo pravico do invalidske pokojnine neodvisno od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. To pomeni, da za priznanje pravice v teh primerih ni potrebno izpolnjevati pogojev glede minimalne delovne dobe.
Nasprotno pa morajo posamezniki, pri katerih je vzrok invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, izpolnjevati pogoje glede dopolnjene pokojninske dobe. Specifično, zahteva se, da imajo ob nastanku invalidnosti dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva vsaj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. Ta zahteva poudarja pomen delovnih let, ki se štejejo od zavarovančevega 20. leta starosti dalje.
Izjeme pri štetju delovnih let, ki jih določa zakon ter primeri izračuna delovnih let…
Kaj vpliva na višino invalidske pokojnine?
Pripadajoči znesek invalidske pokojnine je načeloma odvisen od več dejavnikov, in sicer:
- od višine pokojninske osnove,
- vzroka za nastanek invalidnosti,
- dopolnjene pokojninske dobe in starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.
Kako se določi pokojninska osnova?
Invalidska pokojnina se odmeri od osnove, izračunane na enak način kot za odmero starostne pokojnine.
Pri odmeri invalidske pokojnine so v veljavi posebna pravila za zavarovance z manj kot 24-letno zavarovalno dobo, kar predstavlja izjemo od standardnega načina izračuna. Za te zavarovance se pokojninska osnova določi glede na osnove, od katerih so bili plačani prispevki v katerem koli letu zavarovanja, tudi če je bilo to manj kot šest mesecev, z izjemo leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do invalidske pokojnine.
V primeru, da zavarovanec v letu uveljavljanja pravice do invalidske pokojnine ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Enako pravilo velja tudi, če je invalidnost nastala med zavarovanjem za posebne primere, kjer ni mogoče določiti pokojninske osnove na običajen način.
Kriteriji za odmero invalidske pokojnine vključujejo več dejavnikov, kot so vzrok za nastanek invalidnosti, dolžina dopolnjene pokojninske dobe in morebitna prišteta doba, če je zavarovanec do nje upravičen. Odstotek pokojninske osnove, od katerega se odmeri invalidska pokojnina, se torej lahko razlikuje glede na te specifične okoliščine.
Lestvica odstotkov za odmero je enaka kot pri starostni pokojnini.
Odmera invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen
Pri odmeri invalidske pokojnine se upošteva tudi starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti. Ta pristop omogoča določitev tako imenovane prištete dobe, ki predstavlja navidezno pokojninsko dobo in se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi zavarovanca, ki še ni dopolnil 65 let. S tem se zviša odstotek za odmero invalidske pokojnine, kar lahko znatno vpliva na višino izplačila.
Dolžina prištete dobe se razlikuje glede na to, kdaj je zavarovanec postal invalid:
- Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, se prišteta doba izračuna kot dve tretjini časa do dopolnjenega 60. leta in polovico časa med 60. in 65. letom starosti.
- V primeru, da je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, prišteta doba znaša polovico obdobja do dopolnjenega 65. leta starosti.
Obdobje za izračun prištete dobe se upošteva v letih in mesecih, pri čemer se katero koli obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot cel mesec. Vendar pa zavarovanci, ki postanejo invalidi po dopolnjenem 65. letu starosti, niso upravičeni do prištete dobe.
Določitev najvišjega odmernega odstotka:
Odstotek odmere invalidske pokojnine, odmerjene z upoštevanjem prištete dobe, ne sme presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru:
- če dopolnjena pokojninska doba (brez upoštevanja prištete dobe) presega 40 let.
Odmerni odstotek se lahko poveča tudi za odstotke, določene v 10. odstavku 37. člena zakona (skrb za otroke).
Odmera invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen
Določitev najvišjega odmernega odstotka:
Invalidska pokojnina, ki je posledica invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se, ne glede na starost in dolžino dopolnjene pokojninske dobe, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem za moškega za 40 let pokojninske dobe, razen v primeru:
- če dopolnjena pokojninska doba (brez upoštevanja prištete dobe) presega 40 let.
Tudi v primeru odmere invalidske pokojnine zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni se lahko odmerni odstotek pod določenimi pogoji poveča za odstotke, določene v 10. odstavku 37. člena zakona (skrb za otroke).
Odmera invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen in poškodba zunaj dela ali bolezen (kombiniran vzrok nastanka invalidnosti)
Invalidska pokojnina pri kombiniranih vzrokih nastanka invalidnosti se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek posameznega vzroka na skupno invalidnost.
Višina tako odmerjene pokojnine ne sme presegati zneska pokojnine, odmerjene od pokojninske osnove v odstotku, ki je določen za moške za 40 let pokojninske dobe
Tudi v primeru takšne odmere invalidske pokojnine se lahko odmerni odstotek pod določenimi pogoji poveča za odstotke, določene v 10. odstavku 37. člena zakona (skrb za otroke).
V pokojninsko dobo za odmero invalidske pokojnine pa se šteje tudi prišteta doba zaradi osebnih okoliščin.
Spremembe v stanju invalidnosti
Če ste bili uživalec invalidske pokojnine in se vam je zdravstveno stanje izboljšalo, se za izpolnitev pogoja dopolnjene zavarovalne oziroma pokojninske dobe v primeru nove invalidnosti v delovna leta ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine.
V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja se vam invalidska pokojnina še naprej izplačuje, in sicer pod pogojem, da se v roku 30 dni po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavite pri Zavodu RS za zaposlovanje.
[Vir: ZPIZ]; Foto: Freepik; Portal24