Matej Lahovnik kritičen do dodatkov za umetnike
Na osnovi podanega komentarja Mateja Lahovnika o predlogu zakona za dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predstavilo Ministrstvo za kulturo, se odpira razprava o pravičnosti in učinkovitosti trenutnega pokojninskega sistema v Sloveniji. Lahovnik v komentarju objavljenem v Slovenskih novicah kritizira idejo, da bi se pokojnine dodeljevale na podlagi posebnih zaslug, in namesto tega zagovarja sistem, kjer bi pokojnine izključno temeljile na vplačanih prispevkih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Lahovnik v svojem komentarju izpostavlja, da se del pokojnin v Sloveniji že dolgo deli na podlagi posebnih zaslug, kar vključuje borce, funkcionarje, športnike in kulturnike. Opisuje, kako so se borčevske pokojnine celo dedovale pod posebnimi pogoji, kar po njegovem mnenju kaže na potrebo po reformi sistema, ki bi prenehala z dodeljevanjem pokojnin na podlagi zaslug.
Kot alternativo, Lahovnik predlaga, da bi morala biti pokojnina odvisna izključno od vplačanih prispevkov v ZPIZ, s čimer bi se zagotovila večja pravičnost in enakost med upokojenci. Poudarja, da sistem upokojevanja v Sloveniji pogosto spreminja, kar otežuje razumevanje in vodi v neenakosti med različnimi generacijami upokojencev.
Analiza pokojninskih razlik
V komentarju je izpostavljena tudi širša problematika pokojninskih razlik v Sloveniji, kjer najvišje izplačane pokojnine močno presegajo povprečne in najnižje zajamčene pokojnine za polno delovno dobo. Lahovnik opozarja na dejstvo, da najnižja zajamčena pokojnina za 40 let delovne dobe znaša 744 evrov, kar je pod pragom tveganja revščine, ki je po oceni Statističnega urada okrog 903 evre mesečno.
Pokojnine so torej res nizke, ampak ustvarjanje posebnih pogojev le za izbrance ni prava pot za izboljšanje sistema. S podeljevanjem privilegiranih pokojnin se namreč celoten sistem ruši. Če pokojnina ni odvisna od vplačanih prispevkov, ampak od nekakšnih zaslug za narod, potem mladi ne vidijo smisla, da plačujejo visoke prispevke v ZPIZ. Veliko delovnih ljudi je ob upokojitvi razočaranih, ko ugotovijo, da je pokojnina zelo nizka. Zato je treba ob reformi sistema razmišljati, kako še bolj povezati višino pokojnin s plačanimi prispevki v ZPIZ, da bodo imeli mladi motiv biti del sistema. Bolj ko oblast dela izjeme in deli izjemne pokojnine po zaslugah na področju umetnosti, športa in podobnih dejavnosti, manj bo med mladimi zaupanja v sistem.
Matej Lahovnik
Lahovnik poudarja, da bi morala biti pokojnina odvisna izključno od vplačanih prispevkov v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ne pa od “nekakšnih zaslug za narod”. Opozarja na nevarnost ustvarjanja novih delitev med upokojenci, ki bi bili razvrščeni na tiste z “navadnimi” in “izjemnimi” dosežki, ter s tem dodatno poudarja vprašanje pravičnosti v sistemu, ki bi moral biti osredotočen na zagotavljanje varnosti in enakosti za vse državljane v poznih letih njihovega življenja.
Lahovnikov komentar se razširi tudi na primerjavo med umetniki in drugimi poklici, kot so medicinske sestre, delavke in trgovke, ki so prav tako prispevale k družbi z dolgoletnim delom v težkih pogojih. Lahovnik izpostavlja, da bi moral biti sistem oblikovan tako, da priznava in nagrajuje vse vrste prispevkov k skupnosti, ne da bi favoriziral določene skupine.
Komentar Mateja Lahovnika odpira pomembne tematike o pravičnosti, enakosti in učinkovitosti pokojninskega sistema v Sloveniji. Njegova kritika trenutnega sistema, ki temelji deloma na posebnih zaslugah, in predlog, da bi se morala pokojnina določati izključno na podlagi vplačanih prispevkov, odraža širšo razpravo o tem, kako najbolje zagotoviti dostojno upokojitev za vse državljane. Razlika med najvišjimi in najnižjimi pokojninami ter problematika revščine med upokojenci sta ključna izziva, ki zahtevata premišljene rešitve in širši družbeni konsenz.
[Vir: Komentar Mateja Lahovnika je bil prvotno objavljen v Slovenskih novicah.]; Foto: Senior24