Moški ob vonju ženskih solz postanejo manj agresivni
Rezultati raziskave, ki so bili nedavno objavljeni v reviji PLOS Biology, so navdušili svetovno javnost. Raziskava, ki jo je izvedel izraelski Weizmannov znanstveni inštitut, je razkrila izjemno zanimivo povezavo med ženskimi solzami in moško agresijo.
Znanstveniki so proučevali vpliv vonja ženskih solz na moško agresivnost in ugotovili, da moški postanejo manj agresivni po tem, ko zavohajo solze. Raziskava je potekala zelo nenavadno, saj se je največ žensk prostovoljno prijavilo za sodelovanje, ker so menile, da je jokanje družbeno sprejemljivejše. Po besedah vodje raziskave, dr. sc. Shani Agron, je to odkritje pomembno, saj odpira vrata razumevanju moškega vedenja in njegove reakcije na čustva.
V raziskavi je sodelovalo šest prostovoljk, ki so gledale žalostne filme, nato pa so njihove solze uporabili za eksperiment. Raziskovalci so več deset moškim izpostavili ženskim solzam ali fiziološki raztopini, ki je bila za moške neprepoznavna po vonju in videzu. Po tem so moški sodelovali v računalniški igri, kjer so morali zbirati denar, ki jim ga je skušal ukrasti nasprotnik. Zanimivo je, da se je želja po maščevanju moških, ki so vonjali ženske solze, zmanjšala za kar 43,7 odstotka.
Agresija in solze
Znanstveniki so se poglobili v raziskovanje 62 vohalnih receptorjev, ki igrajo ključno vlogo pri občutku vonja. Odkrili so, da so štiri od teh receptorjev aktivirale solze, ne pa tudi fiziološka raztopina.
Da bi še bolj razumeli to reakcijo, so udeležence študije povezali z MRI aparati. Opazili so, da so po vonjanju ženskih solz možganska področja, povezana z agresijo, prefrontalni korteks in sprednja insula, postala manj aktivna.
Znanstveniki verjamejo, da bi se ta reakcija na ženske solze lahko razvila kot naravni mehanizem za zaščito dojenčkov pred morebitnimi poškodbami. Kot je pojasnil Noam Sobel, profesor nevrobiologije na Weizmannovem inštitutu, dojenčki nimajo sposobnosti komuniciranja, zato so lahko nemočni, solze pa bi lahko služile kot neka vrsta signala, da ne bi bili agresivni do njih.
To odkritje odpira nova vprašanja o človeški psihologiji in bioloških mehanizmih, ki vplivajo na naše vedenje.