Panvita: Kupljena za 1 milijon, prodana za 50 milijonov
V vrsti nedavnih prevzemov slovenskih podjetij s strani hrvaških vlagateljev je prišlo do še enega pomembnega dogodka: 51 odstotkov deleža skupine Panvita, ki je eno izmed paradnih konjev slovenskega kmetijstva, je bilo prodano hrvaškemu finančnemu skladu za 50 milijonov evrov. Ta transakcija vnaša negotovost v prihodnost slovenskega kmetijskega sektorja, še posebej glede na to, da Panvita upravlja z več kot 3.000 hektarji kmetijskih zemljišč, ki so v najemu od države.
Kmetijsko gozdarska zbornica izraža zaskrbljenost glede prihodnosti teh zemljišč, ki so ključnega pomena za lokalno kmetijstvo. Andrej Udovič, agrarni ekonomist z Biotehnične fakultete, opozarja na možnost spremembe smeri delovanja Panvite pod novim lastništvom: “Dokler pač te pogodbe veljajo, kmetje lahko z njimi sodelujejo. Če se bodo lastniki odločili za neke druge usmeritve, lahko pomeni, da bodo kmetje izgubili svojega partnerja na območju Prekmurja.”
Medtem ko nekateri vidijo v tem prevzemu potencialno grožnjo, pa nekdanji kmetijski minister Dejan Židan, prav tako nekdanji predsednik uprave Panvite, meni, da bi to lahko predstavljalo priložnost. Spominja na primer Ljubljanskih mlekarn, kjer je prevzem tujega lastnika pripeljal do nepričakovanih pozitivnih sprememb: “Ko so postali lastniki Francozi, iz te branže, se je zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. Začeli so kupovati izključno slovensko mleko za te slovenske proizvode.”
Udovič pa je sketičen, saj hrvaški sklad do sedaj ni bil dejaven v kmetijskem sektorju: “Seveda v takem obsegu kmetijske pridelave še ni bilo takega primera, da bi nek investicijski sklad oziroma sklad iz povsem neke druge dejavnosti, v tako velikem obsegu stopil v kmetijsko dejavnost.”
Skrb zaradi novega lastništva nad 3000 hektarji slovenske zemlje
Slovenski kmetje izražajo zaskrbljenost zaradi nedavne prodaje skupine Panvita hrvaškemu finančnemu skladu, ki vključuje desetletno pogodbo za uporabo več kot 3000 hektarjev najboljše kmetijske zemlje. Zemljišča, ki jih Panvita najema od Republike Slovenije, so zdaj prešla pod nadzor tujih lastnikov, kar po mnenju predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Romana Žvegliča, “lahko dolgoročno samo oslabi prehransko varnost Republike Slovenije.”
Slaba banka je leta 2021 četrtino Panvite prodala družini Polanič, in sicer za vsega milijon evrov. Danes, ko Hrvati enak znesek plačujejo za en odstotek, se postavlja vprašanje, kako dobro država ocenjuje vrednost svojega premoženja.
Podobni scenariji slabe prodaje so se zgodili tudi pri drugih podjetjih. Foton, proizvajalec medicinskih laserjev, je bil prodan leta 2014 za 18 milijonov evrov, le tri leta pozneje pa je bil preprodan za ocenjeno vrednost med 80 in 120 milijoni evrov. Nazadnje je bil Foton prodan za 700 milijonov evrov in se trenutno ocenjuje celo na milijardo evrov. Hellios in Nova KBM sta prav tako primeri, kjer so se vrednosti podjetij po privatizaciji drastično povečale, kar kaže na potencialno podcenjevanje državnih sredstev ob prodaji.
Preobrat v strategiji upravljanja državnih naložb
Vlada bo v četrtek obravnavala spremembo strategije upravljanja državnih naložb, ki bi lahko ohranila status strateških naložb za Zavarovalnico Triglav in Pošto Slovenije. Prenova strategije je povzročila nemir med sindikati in delom koalicije, zlasti pri Socialnih demokratih in Levici, ki so izrazili skrb zaradi možnosti privatizacije omenjenih družb. Po neuradnih informacijah iz finančnega ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič, naj bi vlada predlagane spremembe potrdila, s čimer bi se izognili degradaciji obeh podjetij.
[Vir: 24ur]; Portal24; Foto: Freepik