Pogosto vprašanje: Kaj vpliva na višino pokojnine?
Višina pokojnine je ključno povezana z več dejavniki, med katerimi izstopata pokojninska osnova in dopolnjena pokojninska doba. Pokojninska osnova predstavlja temelj za določitev odmernega odstotka, ki vpliva na končno višino starostne pokojnine.
Kako se določi pokojninska osnova?
Pokojninska osnova se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz najugodnejših zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja od leta 1970 naprej, pri čemer so vključeni tudi plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mora izračunati vsa razpoložljiva mesečna povprečja osnov iz zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja in zavarovancu odmeriti pokojnino od najugodnejšega povprečja, ki predstavlja pokojninsko osnovo. Za izračun se upoštevajo tudi predhodno sporočeni podatki o plačah ali zavarovalnih osnovah.
Pomembnost dopolnjene pokojninske dobe
Pomemben pogoj za upoštevanje plače ali osnove iz posameznega koledarskega leta zavarovanja je, da ste v njem dopolnili najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Osnove iz koledarskega leta, v katerem uveljavljate pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove ne upoštevajo.
Valorizacija osnov iz prejšnjih let
Osnove iz prejšnjih let zavarovanja, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, zavod preračuna z valorizacijskimi količniki, da zagotovi njihovo medsebojno primerljivost in pravično določitev višine pokojnine.
Kakšna je posebnost pri oblikovanju pokojninske osnove za zavarovance, delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom?
Posebnost pri oblikovanju pokojninske osnove za zavarovance, delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom
Spremembe v zakonodaji prinašajo nov način določanja pokojninske osnove za zavarovance, delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom. S prehodom na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N) od 28. decembra 2023 dalje, se uvaja pravičnejši pristop k izračunu pokojninske osnove za to skupino.
Za zavarovance, delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom, ki so pravico pridobili na podlagi predhodnih zakonov (ZPIZ-2 ali ZPIZ-1), se osnova za čas, ko so delali s krajšim delovnim časom, preračuna na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas. To pomeni, da se bo njihova pokojninska osnova ustrezno prilagodila, kar bo vplivalo na končno višino njihove pokojnine.
Odmera starostne pokojnine
Poleg višine pokojninske osnove ima pomemben vpliv tudi odmerni odstotek. Slednji je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Nov zakon določa minimalni odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe, pri čemer ni določene zgornje meje.
Od leta 2023 dalje so odmerni odstotki enaki tako za moške kot za ženske. Za vsako leto daljše pokojninske dobe se k minimalnim odstotkom prišteje dodatnih 1,36 odstotka, v primeru pokojninske dobe, ki ne doseže enega leta, pa se vrednoti s 0,68 odstotka.
Ugodnosti za starostno pokojnino
Pomembno je tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene po 1. januarju 2013, po izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti (60 let oziroma manj zaradi znižanja starosti) in 40 let dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa. To pomeni dodatne ugodnosti pri določanju višine starostne pokojnine za zavarovance, ki izpolnjujejo navedene pogoje.
Spremembe v zakonodaji prinašajo bolj pravičen in prilagojen pristop k določanju pokojninskih dajatev za zavarovance, delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom, kar bo pomembno vplivalo na njihovo socialno varnost v obdobju upokojitve.
[vir: ZPIZ]
Foto: Freepik