Predsednica Pirc Musar nezadovoljna s svojo plače, želi dodatke
Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, podobno kot njen predhodnik Borut Pahor, ki se je pred desetimi leti pritoževal, da s 3000 evri težko preživi mesec, tudi Nataša Pirc Musar izraža svoje nezadovoljstvo s trenutno višino svoje plače in želi dodatke, ki ji trenutno ne pripadajo.
V uradu predsednice so prepričani, da ji pripadajo določeni dodatki, ki jih, kot funkcionarka, trenutno ne prejema. Poleg tega izpostavljajo, da predsednica republike in ostali funkcionarji v njenem uradu delajo prek vseh zakonskih maksimumov, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, ne da bi za to prejeli ustrezno dodatno plačilo ali nadomestilo.
Uredništvo 24ur je pridobilo dopis, v katerem predstojnik urada predsednice republike, Uroš Krek, sprašuje o ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta člen določa, da funkcionarji, med katere spada tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ne smejo prejemati dodatkov, razen dodatka za delovno dobo. Izjema so sodniki in državni tožilci, ki jim pripadajo dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost.
Čeprav je ustavno sodišče že odločilo, da ni neskladnosti z ustavo glede teh določb, v uradu predsednice republike menijo, da to ni ustrezna rešitev. Po njihovem mnenju so ostali funkcionarji postavljeni v neenak oziroma manj ugoden položaj v primerjavi s sodniki in državnimi tožilci. To se odraža tudi v tem, da predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu ne prejmejo nobenega dodatka, do katerega so upravičeni funkcionarji sodne veje oblasti, niti pavšala, do katerega so upravičeni poslanci, pa tudi ne dodatka za nerazdružljivost funkcije, čeprav ta funkcija velja tudi za njih.
Urejanje enakih položajev
Krek poudarja, da ne gre za urejanje različnih pravnih položajev, temveč za urejanje enakih pravnih položajev na različne načine, kar po njegovem mnenju ni ustavno skladno. V uradu predsednice republike zato trdijo, da je pravica do dodatkov del plače in bi morala biti enako zagotovljena za vse funkcionarje, ne glede na vejo oblasti, v kateri delujejo.
Poleg tega opozarjajo, da trenutna višina plač funkcionarjev ne odraža njihovega dejanskega dela. Svoje naloge opravijo prek zakonskih maksimumov, ki veljajo za varstvo delavcev, in za to ne prejmejo dodatnega plačila ali nadomestila.
Dopis tudi izpostavlja ustavno načelo enakosti, ki je zapisano v 2. členu Ustave RS, ki zagotavlja enake pravice vsem državljanom in prebivalcem v primerljivih položajih. V uradu predsednice menijo, da je delovnopravni položaj predsednice republike in funkcionarjev v njenem uradu primerljiv s položajem ostalih funkcionarjev različnih vej oblasti in tudi s položajem javnih uslužbencev. Zato menijo, da bi jim morali zagotoviti ustrezne pogoje dela v smislu varstva pri delu, počitkov in primernega plačila za opravljanje njihove funkcije.
Predsednica je med najbolje plačanimi funkcionarji v državi
V zvezi s tem je zanimivo tudi dejstvo, da predsednica republike spada v 65. plačni razred, kar jo uvršča med najbolje plačane funkcionarje v državi. Njena osnovna bruto plača znaša 5663,42 evra. Poleg tega zakonodaja omogoča zakonskemu partnerju predsednika Republike Slovenije plačano odsotnost od dela v času, ko je prva dama zadržana zaradi protokolarnih obveznosti. Njen mož, Aleš Musar, ima torej pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov zaradi obveznosti, kar znaša 15 odstotkov plače predsednika države.
V predvolilni kampanji je Aleš Musar večkrat izjavil, da se bo odrekel temu nadomestilu, vendar se je ob zmagi svoje žene očitno premislil in sprejel dodatek, ki mu pripada. Razprava o plačah in dodatkih funkcionarjev tako ostaja aktualna, saj se iščejo rešitve za zagotovitev enakopravnosti in poštenega plačila za vse funkcionarje v državi.
vir; Foto: Danijel Novakovič/STA; Portal24