Respiratorna obolenja: Slovenske bolnišnice na robu zmogljivosti

V zadnjih dneh preteklega leta in na začetku leta 2024 so slovenske bolnišnice soočene s kritičnimi izzivi zaradi izjemno velikega števila bolnikov, ki potrebujejo prvo pomoč zaradi respiratornih obolenj. UKC Maribor je poročal o zaskrbljujočem stanju. Mariborski oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja je namreč že več kot 100-odstotno zaseden.

Infekcijska klinika UKC Ljubljana se je zaradi napolnjenih posteljnih kapacitet v zadnjih decembrskih dneh začela preusmerjati bolnike na internistično prvo pomoč (IPP) v isti bolnišnici. Potekajo pa tudi pogovori z drugimi bolnišnicami o morebitnem preusmerjanju bolnikov k njim.

Tudi na Ptuju se soočajo s pomanjkanjem postelj. Celjska splošna bolnišnica je medtem sporočila, da so njihove posteljne kapacitete zapolnjene. Bolnišnice so prisiljene sprejemati bolnike tudi na hodnikih in IPP-jih.

Delovni dan smo začeli z desetimi bolniki, ki so čakali na hodniku. Približno takšno je stanje tudi na IPP-ju. Ne moremo pa reči, da je kje bistveno boljše stanje, da bi imeli nekje popoln mir, nekje bistveno večji naval. Verjetno je podobno tudi v drugih slovenskih bolnišnicah. Kar se tiče bolnikov, ki so hospitalizirani, je približno tretjina bolnikov, ki imajo covid 19 in potrebujejo hospitalizacijo zaradi same okužbe s covidom 19 ali zaradi poslabšanja osnovnih bolezni.

Mateja Logar

Infektologinja Mateja Logar je opisala, da je trenutno stanje na ljubljanski infekcijski kliniki kritično, pri čemer je približno tretjina hospitaliziranih bolnikov okuženih s covidom-19. Poleg covida-19 pa se pojavljajo tudi primeri gripe, respiratornega sincicijskega virusa (RSV) ter pljučnic.

Logar je opozorila, da prostor v bolnišnicah že dolgo časa primanjkuje, vendar so trenutno razmere še poslabšane zaradi sočasnega izbruha gripe in covida-19. Kljub temu ne pričakujejo, da bi se epidemija razširila v enakem obsegu kot v preteklih letih.

Krovna varianta virusa je omikron. Sam virus zelo hitro mutira, pojavljajo se nove različice, nekatere so popolnoma nepomembne in so samo mikrobiološko zanimive. Nekaj je pa takšnih različic, ki imajo neki potencial hitrejšega širjenja ali težjega poteka okužbe. Na srečo se trenutno pojavljajo predvsem takšne različice virusa, ki se uspešneje širijo in potem izpodrinejo predhodne različice. Na srečo bistveno večje prizadetosti spodnjih dihal, kot smo jo videvali predvsem pri različici alfa in beta, pri omikronu ne videvamo tako pogosto. Seveda so možne tudi pljučnice, ki jih po navadi videvamo pri bolnikih, ki imajo dejavnike tveganja, predvsem pri tistih, ki so hudo imunsko oslabeli. Covidne pljučnice videvamo tudi pri tistih, ki niso bili nikoli cepljeni ali do zdaj še niso preboleli okužbe, se pravi, da gre za prvi stik z virusom. Pri teh v nekoliko višjem odstotku kot pri drugih pride tudi do prizadetosti spodnjih dihal.

Mateja Logar

Hudo obliko covida imajo predvsem tisti, ki niso bili cepljeni ali preboleli okužbe

Glede obolelih s covidom-19 je poudarila, da imajo hudo obliko predvsem tisti, ki niso bili cepljeni ali preboleli okužbe. Omikron je trenutno prevladujoča varianta virusa, ki se hitro spreminja, vendar večinoma povzroča blage simptome. Pri bolnikih, ki niso cepljeni ali preboleli okužbe, pa se pojavlja tudi prizadetost spodnjih dihal.

Logar je apelirala na tiste z dejavniki tveganja za hujši potek bolezni, naj se testirajo ob prvih znakih okužbe in ponovijo teste, če je prvi negativen. Na srečo so zdaj na voljo učinkovita zdravila v obliki tablet in infuzij, ki preprečujejo napredovanje bolezni in potrebo po hospitalizaciji, če se začnejo jemati pravočasno.

Zamuda pri zdravljenju covid-19 lahko povzroči težji potek bolezni, pri čemer so se v nekaterih primerih pljuča bolnikov prizadela do 50-odstotno. Tudi intubacija in zdravljenje na intenzivni negi postaneta potrebna, če terapije ne začnejo pravočasno. Kljub temu, da je omikron relativno blaga različica virusa, so nekateri bolniki v kritičnem stanju.

V primerjavi s prvim in drugim letom epidemije covida 19 imamo zdaj na srečo zdravila, ki so zelo učinkovita, če jih začnemo jemati pravočasno, se pravi nekje v prvih petih dneh od začetka simptomov.

Mateja Logar

Infektologinja Mateja Logar opozarja, da bolniki, ki niso prejeli terapije pravočasno, pogosto doživijo dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, zlasti starejši bolniki pa so še bolj ogroženi.

Cepljenje je pomembno

Logar poudarja pomembnost cepljenja kot preventivnega ukrepa proti hujšim potekom bolezni in t. i. dolgotrajnemu covidu. Cepljeni bolniki veliko manjkrat razvijejo dolgotrajne simptome bolezni. Dolgotrajni covid pa lahko prizadene tako mlade kot stare in ni nujno povezan samo s težo bolezni.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v zadnjem tednu leta 2023 spremljal hospitalizacije zaradi resnih okužb dihal in zabeležil 356 bolnikov v 28 slovenskih bolnišnicah. Med njimi je bil pri 19 odstotkih bolnikov potrjen covid-19, pri čemer ni bilo nobenega cepljenega bolnika. V enotah intenzivnega zdravljenja je bilo sprejetih 20 bolnikov zaradi respiratornih okužb, od katerih jih je deset imelo covid-19, in umrlo je 29 bolnikov s covidom-19.

Podatki iz tedna prej kažejo podobne trende, kjer je bilo 23 odstotkov bolnikov s covidom-19, vendar nobeden ni bil cepljen. Skrb vzbujajoča je tudi visoka smrtnost bolnikov s covidom-19, ki so bili sprejeti zaradi dihalnih okužb.

NIJZ opozarja, da so v času praznikov podatki manj zanesljivi, saj se zmanjša število bolnikov, ki potrebujejo zdravniško oskrbo. Kljub temu pa je cepljenje ključno za zajezitev širjenja bolezni in preprečitev hujših potekov.

vir; Foto: Freepik; Portal24

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja