Slovenija pred energetsko preobrazbo: Kaj prinaša leto 2024?
V letu 2024 se obeta začetek postopnega izhoda iz državnega blaženja energetske draginje v Sloveniji. Ključne spremembe v cenah električne energije in plina so bile nedavno objavljene, s čimer se bodo gospodinjstva soočila z novo realnostjo.
Električna energija za gospodinjstva
V letu 2024 bo za gospodinjstva še vedno veljala regulacija cen električne energije, vendar le za 90 odstotkov njihove porabe. Preostalih 10 odstotkov porabe bo podvrženo prostemu trgu. To pomeni, da bodo dobavitelji za to 10-odstotno porabo lahko zaračunavali neovirano. Cene za 90 odstotkov porabe bodo ostale enake kot v preteklem letu, medtem ko so bile cene za preostalih 10 odstotkov porabe pri različnih dobaviteljih napovedane od 57 do 83 odstotkov višje od reguliranih cen.
Cene plina za gospodinjstva
Cene plina bodo v letu 2024 ostale regulirane, vendar le za gospodinjstva in to le v kurilni sezoni. To pomeni, da bodo gospodinjstva lahko še naprej uživala v reguliranih cenah plina med kurilno sezono, medtem ko bo ostali odjemalci plačevali tržne cene.
Regulacija cen naftnih derivatov
Cene naftnih derivatov ostajajo nespremenjene in še naprej ne bodo podvržene regulaciji.
Ukinitev prispevka za obnovljive vire
Vlada je v okviru teh sprememb odločila, da gospodinjstva od novembra 2023 do konca leta 2024 ne bodo plačevala prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnji z visokim izkoristkom. To je povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu prineslo približno 8,6 odstotka nižji račun za elektriko, s čimer naj bi razbremenili gospodinjske proračune in zmanjšali inflacijo.
Odzivi in pomisleki
Odzivi na te spremembe so različni. Malo gospodarstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitnega dviga stroškov, saj ne bodo več deležni regulacije cen električne energije. Velika podjetja, ki niso imela koristi od regulacije cen, pa so bila deležna državnih subvencij za kritje dela povišanja stroškov energije. Kljub padcu cen na borzah so mnoga podjetja zakupila elektriko po rekordnih cenah, kar je povzročilo povečanje stroškov.
Energetska zbornica Slovenije je izračunala, da bi po izteku regulacije cene električne energije za nekatere odjemalce, zlasti male poslovne odjemalce, lahko narasle za približno 30 odstotkov, končni računi pa za približno 20 odstotkov. Predstavniki energetske zbornice zagotavljajo, da so trenutne cene na trgih vzdržne za normalno poslovanje.
Spremembe v zaračunavanju omrežnine: Kako bodo vplivale na porabnike
Nova ureditev zaračunavanja omrežnine v energetskem sektorju med odjemalci povzroča negotovost, saj naj bi bila po več preložitvah uvedena 1. julija 2024. Čeprav bo skupni znesek pobrane omrežnine ostal nespremenjen do leta 2026, kar znaša 372,98 milijona evrov letno, se bo z novim sistemom prerazporedilo zaračunavanje glede na odjemne skupine.
Projekcije kažejo, da se bo poraba električne energije do leta 2050 v primerjavi z letom 2020 povečala za od 39 do 52 odstotkov, kar bo povzročilo izrazito povečano konično obremenitev omrežja. Agencija za energijo opozarja, da elektroenergetsko omrežje trenutno ni pripravljeno na množično vključevanje toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem, in da bi razvoj omrežij brez prilagajanja odjema bil počasen in drag.
Direktorica agencije, Duška Godina, je na decembrski novinarski konferenci izpostavila, da bi bilo v naslednjih 10 letih na distribucijskem sistemu potrebno kar 3,5 milijarde evrov naložb, kar je dvakrat več, kot je trenutno predvideno. Tudi na prenosnem sistemu bodo potrebne dodatne naložbe v višini 826 milijonov evrov.
Višja omrežnina v obdobjih obremenjenosti
V novem sistemu zaračunavanja omrežnine se bo poudarek premaknil s tarifnih postavk za energijo na tarifne postavke za moč. Višja omrežnina bo veljala v obdobjih, ko bo omrežje bolj obremenjeno, pri čemer se bo upoštevala sezona in del dneva. Določeno bo pet časovnih blokov, pri čemer bodo trije od njih lahko veljali v posameznem dnevu. Razpon cen bo od najdražjega bloka 1, ki bo veljal samo v visoki sezoni na delovni dan med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro, do najcenejšega bloka 5, ki bo veljal samo v nizki sezoni na dela prost dan med polnočjo in 6. uro ter med 22. in 24. uro.
Dobavitelji elektrike bodo za vsakega odjemalca določili njegovo obračunsko moč glede na njegovo preteklo porabo, ob upoštevanju vrhuncev. Ob nespremenjenih navadah se strošek za omrežnino ne bi smel bistveno spremeniti, vendar se bo upoštevala tudi t. i. presežna moč, ki bo morebiti presegla dogovorjeno obračunsko moč.
Agencija za energijo bo odjemalce spremljala na 15-minutni ravni, pri čemer bodo manjši ali slučajni presežki dogovorjene moči vplivali le obveščevalno. Le znatna in dolgotrajna preseganja v času večje obremenitve omrežja bodo privedla do ustrezne prilagoditve rabe omrežja ali določitve dogovorjene obračunske moči.
V prvih dveh letih po uvedbi sistema presežno moč ne bo zaračunano, ampak bo odjemalce le obvestilo o preseganju. Pričakuje se, da bo strošek za omrežnino za manjše odjemalce verjetno nekoliko nižji, medtem ko se lahko za večje odjemalce poveča. Prilagajanje porabe glede na cene v različnih delih dneva bo omogočilo znižanje stroškov za omrežnino, čeprav nekatere panoge v gospodarstvu opozarjajo, da ne morejo tako prilagoditi svoje proizvodnje, da bi imeli večjo porabo v času nižjih cen.
Cene plina za gospodinjstva zamejene do konca kurilne sezone
Do konca leta 2023 ostajajo cene zemeljskega plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, javne zavode in zaščitene odjemalce regulirane. Vlada je prvotno načrtovala, da po novem letu ne bodo več regulirane drobnoprodajne cene plina, saj se je sredi leta kazalo, da bo dobava plina stabilna in cene nižje kot prejšnje leto.
Vendar so se geopolitične napetosti in konflikti na Bližnjem vzhodu ter splošno zaostritev na plinskem trgu odrazili na odločitev vlade. Zaradi pričakovanega povečanja cen plina se je vlada odločila, da bodo cene plina za gospodinjske odjemalce in skupne kurilnice v večstanovanjskih stavbah ter za distributerje toplote prek sistemov daljinskega ogrevanja ostale zamejene od 1. januarja do 30. aprila. Nova cena znaša 59,9 evra za megavatno uro brez DDV, kar je nižje od trenutne cene, ki znaša 73 evrov za megavatno uro brez DDV.
Regulacija cen naftnih derivatov, vključno z 95-oktanskim bencinom, dizelskim gorivom in kurilnim oljem, pa ostaja nespremenjena. Vlada še naprej cene teh derivatov določa na 14 dni ob upoštevanju gibanja tečaja evro-dolar ter povprečnih cen derivatov na svetovnem trgu. Poleg tega so bile marže na bencin in dizel konec novembra znižane za približno 30 odstotkov, kar je prispevalo k znižanju cen pogonskih goriv.
Trenutno so cene bencina najnižje od marca lani, medtem ko je dizel najcenejši od ponovne uvedbe regulacije cen maja 2022.