Sporno oglaševanje prehranskih dopolnil: Inšpekcijski nadzor in poostrene aktivnosti
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je skupaj s pristojnimi institucijami naslovila skrb javnosti zaradi spornega oglaševanja prehranskih dopolnil v medijih. Oglaševanje, ki posameznikom obljublja zdravilne učinke, krši zakonodajo in ogroža javno zdravje. Zdravstveni inšpektorat RS je opozoril na naraščajoče število kršitev, še posebej tistih, ki zavajajo s pripisovanjem učinkovitosti zdravljenja. “Število kršitev narašča, zlasti tistih najbolj zavajajočih s pripisovanjem učinkov zdravljenja,” je dejala Andreja Mojškrc iz Zdravstvenega inšpektorata. AKOS poziva medije k dosledni uporabi zakonodaje pri predvajanju tovrstnih oglasov.
Samostojna presoja in inšpekcijski nadzor televizijskih programov
Agencija omogoča posvetovanje za izdajatelje televizijskih programov glede ustreznosti oglaševanja prehranskih dopolnil in napoveduje poostren nadzor. Tomaž Gorjanc, vodja Sektorja za elektronske medije, poudarja, da bodo nadzorne aktivnosti usmerjene proti tistim, ki bodo predvajali neustrezna sporočila. “Agencija namreč poudarja, da so mediji odgovorni za predvajanje vsebin v svojih televizijskih programih, k čemur jih zavezuje zakonodaja,” je pojasnil Gorjanc. Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da oglasna sporočila ne smejo tržiti izdelkov z nerealnimi obljubami o zdravljenju in preprečevanju bolezni, saj takšne vsebine predstavljajo tveganje za javno zdravje.
Agencija ne oporeka morebitnim koristim prehranskih dopolnil za posameznika. Tudi oglaševanje prehranskih dopolnil je v Republiki Sloveniji seveda dovoljeno, a ima omejitve. Potrošnika se ne sme zavajati z obljubami o ozdravitvi, ga posredno odvračati od uradnega zdravljenja oziroma pri njem vzbujati lažnega upanja, da lahko z njihovim uživanjem prepreči ali ohrani svoje zdravje.
Poostrene aktivnosti inšpekcije za preprečevanje zavajajočih trditev
Inšpektorat RS za kulturo in medije se pridružuje stališču agencije glede odgovornosti medijev in poudarja pomen preventivnih akcij. Glavna inšpektorica Sonja Trančar je poudarila, da bo inšpektorat nadaljeval nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil, še posebej v radijskih programih, tiskanih medijih in elektronskih publikacijah. “V prihodnje bo v sodelovanju s pristojnimi institucijami stopnjeval aktivnosti v okviru preventivne akcije,” je pojasnila Trančar. Cilj teh aktivnosti je omejiti širjenje zavajajočih sporočil, ki uporabnikom obljubljajo nemogoče učinke.
Pomen zanesljivih informacij za javno zdravje
Prehranska dopolnila so namenjena dopolnjevanju prehrane, vendar jih nekateri oglaševalci predstavljajo kot zdravila, kar zavaja potrošnike in ogroža njihovo zdravje. “Uporaba prehranskih dopolnil pri prebivalcih Slovenije narašča, spodbujena je tudi z zavajajočim in spornim oglaševanjem,” je dejala dr. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dodaja, da dopolnila ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane, saj običajna živila vsebujejo varovalne snovi, ki jih dopolnila ne. Prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju in niso bližnjica do dobrega zdravja.
V Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke prav tako opozarjajo na tveganje nepravilne uporabe prehranskih dopolnil. Če uporabniki verjamejo v nerealne učinke, lahko s tem podaljšajo čas do postavitve pravilne diagnoze. “Če se uporabnik zanaša na neustrezno pripisane zdravilne učinke izdelka, ki niso dokazani, in izdelek uporablja za lajšanje bolezenskih stanj oziroma za zdravljenje, s tem lahko podaljša čas do postavitve pravilne diagnoze,” opozarjajo v agenciji. Priporočajo, da prebivalci ne pričakujejo čudežnih rešitev in se raje posvetijo zdravemu življenjskemu slogu.
Ozaveščanje javnosti in vloga Uprave za varno hrano
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pristojna za označevanje živil, vključno s prehranskimi dopolnili, in skrb za pravilno obveščanje potrošnikov. Dodajajo, da zavajajoče oglaševanje ni prisotno samo pri prehranskih dopolnilih, temveč tudi pri drugih kategorijah živil. Pravila za oglaševanje in označevanje morajo biti enaka za vse kategorije, saj potrošniki potrebujejo verodostojne informacije, da lahko sprejmejo ustrezne odločitve glede svoje prehrane.
Skupna prizadevanja institucij so torej usmerjena v ozaveščanje javnosti o tveganjih zavajajočega oglaševanja. Uporabniki vseh vrst medijev, bodisi spletnih, radijskih ali televizijskih, morajo kritično presojati oglase, še posebej tiste, ki ponujajo preveč obetavne rešitve.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič