Vlada potrdila ključne spremembe v zdravstvu in javni upravi
Na 308. dopisni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela pomembne odločitve, ki zadevajo zdravstveni sistem in sistem javnih uslužbencev. Seja je prinesla mnenje o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) ter soglasje k predlogom amandmajev k Zakonu o javnih uslužbencih. Oba področja sta ključna za delovanje države, saj neposredno vplivata na kakovost storitev, ki jih državljani pričakujejo od javnega sektorja.
Prenova zdravstvene zakonodaje za stabilnejši sistem
Osrednji del seje je bil namenjen obravnavi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša obsežne spremembe v organizacijo in delovanje zdravstvenega sistema. Vlada je sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta, ki je predlagal, da Državni zbor ponovno odloča o tem zakonu. Novela ZZDej-N je odziv na zastarelost veljavne zakonodaje, ki ne ustreza več sodobnim družbenim razmeram in potrebam zdravstvenega sistema.
Ministrstvo za zdravje je v zvezi s tem poudarilo:
Novela zakona ZZDej-N prinaša obsežne spremembe in dopolnitve veljavne ureditve zdravstvene dejavnosti. Veljavni zakon namreč ne ustreza več spremenjenim družbenim razmeram, saj je zastarel in mestoma zelo pomanjkljiv, zato je njegova prenova nujna. Primeri t. i. razgradnje zdravstvenega sistema zaradi prehajanja zdravstvenega kadra iz javnega v zasebni del, na katerega Državni svet opozarja, namreč izvirajo iz veljavnega in ne ZZDej-N.
Novela uvaja jasnejšo ureditev delovanja javne zdravstvene službe, ki bo po mnenju vlade zagotavljala stabilnost in nemoteno delovanje. Pomemben vidik zakona je omejevanje pogodbenega sodelovanja z zdravstvenimi delavci, kar naj bi povečalo transparentnost in zaščitilo javni interes. Vlada poudarja, da so ukrepi v skladu z ustavnimi načeli in prestanejo test sorazmernosti, saj zasledujejo legitimen cilj – zaščito javnega zdravja.
Poleg tega novela določa, kako morajo koncesionarji porabiti presežke prihodkov, kar je namenjeno izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev.
ZZDej-N nadalje določa, da morajo koncesionarji presežek prihodkov nad odhodki porabiti za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, kar vključuje investicije v prostore in opremo, stroške usposabljanja, stalnega izpopolnjevanja ter plač zaposlenih ali tekoče stroške poslovanja, pri čemer velja poudariti, da je ta določba namenjena zagotavljanju, da se presežki uporabljajo za izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, kar je v interesu pacientov in javnega zdravstva.
Odgovor na pomisleke Državnega sveta
Državni svet je izrazil več pomislekov glede novele, med drugim glede prehajanja zdravstvenega kadra iz javnega v zasebni sektor in domnevnega omejevanja pristojnosti lokalnih skupnosti. Vlada je na te pomisleke odgovorila z argumenti, da novela vsebuje varovalke, ki bodo preprečile neželene posledice.
Glede opozoril Državnega sveta o povečanem prehajanju zdravstvenega kadra iz javnega v zasebni del, vlada pojasnjuje, da ZZDej-N vsebuje varovalke, ki bodo preprečile, da bi se to dogajalo v takšnem obsegu, kot zdaj. ZZDej-N namreč izrecno določa, v katerih redkih primerih je dovoljeno sklepanje pogodb o zaposlitvi in podjemnih pogodb javnega zavoda z zdravstvenim delavcem, zaposlenim pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali pri koncesionarju.
Prav tako vlada zavrača očitke o odvzemu pristojnosti lokalnim skupnostim, saj novela ohranja njihovo vlogo pri načrtovanju zdravstvenih storitev na primarni ravni, državna intervencija pa je predvidena le v izjemnih primerih.
Prav tako ne drži, da ZZDej-N odvzema pristojnosti samoupravnim lokalnim skupnostim, temveč jih vključuje v proces načrtovanja in določanja javne mreže kot celote, še vedno pa so samoupravne lokalne skupnosti ključne pri zagotavljanju zdravstvenih storitev na primarni ravni – ZZDej-N namreč določa možnost državne intervencije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti le v izjemnih primerih, ko gre npr. za zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti na območju ne sosednjih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Amandmaji za izboljšanje javne uprave
Poleg zdravstvene zakonodaje je vlada obravnavala tudi predloge amandmajev k Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU-1). Ti amandmaji so bili pripravljeni na podlagi pripomb in predlogov različnih deležnikov, vključno s Sodnim svetom, Združenjem občin Slovenije, Združenjem mestnih občin Slovenije in Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora.
Ministrstvo za javno upravo je pojasnilo:
Amandmaji so pripravljeni na podlagi predlogov Sodnega sveta, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije ter Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. […] Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije sta dne 26. 3. 2025 posredovali pripombe in predloge na predlog Zakona o javnih uslužbencih, kateri so s predlaganimi amandmaji upoštevani v največji možni meri tako, da predlog zakona sledi ciljem zakona, to je na primer večja učinkovitost uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave, dodatna krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev, večja fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi ter transparentnost postopka zaposlovanja.
Amandmaji so usmerjeni v povečanje učinkovitosti, strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev, hkrati pa omogočajo večjo fleksibilnost pri upravljanju kadrov in večjo transparentnost pri zaposlovanju.
Tako pri zdravstveni kot pri zakonodaji o javnih uslužbencih je vlada poudarila pomen intenzivnega usklajevanja z deležniki. Pri ZZDej-N je bilo veliko število amandmajev posledica zahtevnosti obravnavane materije in pripomb strokovne javnosti, ki so bile skrbno preučene in vključene v končno besedilo zakona. Podobno je pri ZJU-1 vlada upoštevala mnenja ključnih institucij, da bi zagotovila skladnost zakona s cilji učinkovite javne uprave.
Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ