Zaskrbljujoče: Brez izbranega ginekologa okoli 200.000 žensk
Slovenski ginekologi in ginekologinje so v javnem pismu naslovili vlado, ministrstvo za zdravje, zdravniško zbornico in predsednico države, opozarjajoč na resne težave v primarni ginekologiji. V pismu, ki ga je podpisalo 157 strokovnjakov, izražajo zaskrbljenost nad trenutnim stanjem in potencialnim negativnim razvojem v prihodnosti.
“Sistem trenutno še deluje. Zaradi mnogih (utrujenih in na etični pogon delujočih) ljudi, ki delamo v njem in v sistem še utopično verjamemo. A utečena situacija – prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov, lahko zgodbo o uspehu spremeni v njeno nasprotje,” so zapisali v pismu. Poudarjajo, da je sistem na robu in da brez hitrih in učinkovitih ukrepov lahko pričakujemo resne posledice.
Problematika čakalnih dob in dostopnosti
Ginekologi opozarjajo, da se soočajo s povečanim odhodom kolegov iz poklica, kar še dodatno otežuje zapolnjevanje ambulant, ki že tako ostajajo prepolne s predolgimi čakalnimi dobami. Ta situacija ne le da zmanjšuje kakovost oskrbe, temveč tudi povečuje pritisk na delujoče ginekologe.
Med predlaganimi ukrepi so dopolnitev mreže ginekologov, razpis dovolj specializacij, drugačen prenos glavarine med ginekologi in zmanjšanje administrativnih bremen. “Treba je delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste,” so dodali, poudarjajoč potrebo po prilagoditvi sistema, da bi pritegnili novo generacijo ginekologov.
Treba je dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je treba delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste.
Ginekologi v pismu
Poleg tega izpostavljajo, da je sistem starostnih glavarinskih količnikov iz leta 1994 zastarel. Posebej problematično je podcenjevanje nosečnic in starejših pacientk, saj sodobni medicinski standardi zahtevajo več pregledov in zdravljenj, kot jih je predvideval sistem pred tremi desetletji. “Treba je posodobiti starostni glavarinski sistem glede na sodobno statistiko obiskov v ginekoloških ambulantah,” so poudarili.
Statistika in prihodnje potrebe
Po zadnjih podatkih je na primarni ravni 157,4 ginekološkega programa, kjer je opredeljenih 693.885 žensk, še vedno pa ostaja okoli 200.000 žensk brez izbranega ginekologa. Za idealno mrežo, ki bi zagotovila, da ima vsaka ženska možnost izbrati osebnega ginekologa, bi potrebovali dodatnih 70 programov.
V pismu izpostavljajo program Zora, ki je od svoje uvedbe leta 2003 znatno prispeval k zmanjšanju obolevnosti za rakom materničnega vratu med slovenskimi ženskami. Program omogoča, da vsaka ženska v Sloveniji, starejša od 13 let, ima možnost izbire osebnega ginekologa na primarni ravni. Pri dvajsetih letih so ženske prvič pozvane na pregled z odvzemom brisa materničnega vratu. Kljub uspehu programa pa ginekologi opozarjajo na težave pri izbiri osebnega ginekologa, saj “žal največkrat to zdravnik, ki je ‘na srečo bil še prost in me je vzel za svojega izbranega pacienta’.”
Sistem je urejen tako, da ženske, opredeljene pri predhodnem ginekologu, ostanejo brez izbranega ginekologa in šele z lastnoročnim podpisom izjave o izbiri novega ginekologa potrdijo novo izbiro. Hkrati z njimi se v to ambulanto seveda usmeri še množica žensk, ki so že prej neuspešno iskale ginekologa. Med njimi je precej nosečnic, ki z izbiro ginekologa ne morejo več odlašati, žensk z zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo čimprejšnjo obravnavo. Razpoložljivi termini so v takšni ambulanti zelo hitro zapolnjeni, zato začne zmanjkovati prostih terminov za akutne težave in čakalne dobe postanejo neizmerno dolge.
Ginekologi v pismu
Težave z upokojitvami in prenosi pacientk
Ginekologi so prav tako izpostavili težave, ki nastanejo ob upokojitvi ali odhodu ginekologov. Novi ginekologi se soočajo s kaotičnimi razmerami, saj morajo prevzeti paciente brez izbranega ginekologa, kar povzroči hitro zapolnitev razpoložljivih terminov in daljše čakalne dobe. Opozarjajo, da bi v najslabšem scenariju, če bi se do leta 2026 upokojili vsi ginekologi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, brez ginekologa ostalo približno 150 tisoč žensk iz 36 ginekoloških programov.
Pismo prav tako opisuje zaskrbljujoč trend padanja zanimanja za specializacijo iz ginekologije in porodništva, zlasti na primarni ravni. Kljub večjemu številu kandidatov kot razpisanih mest, je v zadnjih letih opaziti, da ostajajo nekatera mesta v zdravstvenih domovih nezasedena. Med letoma 2019 in 2022 je specializacijo končalo 56 kolegov, a se jih je le devet zaposlilo na primarni ravni, kar kaže na očitno nezanimanje za delo v tem sektorju.
Skrb vzbujajoče pa je, da je ob letošnjem razpisu specializacij postalo slabo zanimanje za celotno, tudi bolnišnično specializacijo iz ginekologije in porodništva. Med letoma 2019 in 2022 je specializacijo končalo 56 kolegov, od njih se jih je le devet zaposlilo na primarni ravni, kar potrdi nezanimanje za delo na primarni ravni.
Ginekologi v pismu
Ginekologi poudarjajo, da je nujno potrebna intervencija s strani ministrstva za zdravje, NIJZ in zavoda za zdravstveno zavarovanje za reševanje teh perečih problemov. Z jasnim pozivom k nujnim ukrepom želijo opozoriti na resnost razmer in potrebo po hitrih reformah za izboljšanje primarne ginekološke oskrbe v Sloveniji.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik