50 milijonov za oskrbo migrantov za Slovence pa zamaški
V času vlade Roberta Goloba se je število nezakonitih prehodov slovenske meje občutno povečalo. Po ocenah Direkcije RS za migracije je v letu 2023 mejo prestopilo več kot 60 tisoč nezakonitih migrantov. Čeprav se vlada s to perečo problematiko ne ukvarja celovito, je jasno, da so migracije postale trajna kriza. Prvak opozicije Janez Janša je v javnosti razkril stroške ohlapne politike na področju migracij, pri čemer je opozoril na znatno povišanje sredstev za namestitev migrantov – iz 6,8 milijona evrov v letu 2021 na kar 50 milijonov evrov v letu 2023.
Kot poroča Nova24tv, so lokalne skupnosti ob vzpostavitvi azilnih domov na območju Obrežja in Središča ob Dravi izrazile svoje nestrinjanje. Prebivalci teh krajev so bili o odločitvah vlade obveščeni šele naknadno, kar je sprožilo val nezadovoljstva. “Tu azilni dom ne bo stal, ker smo krajani Središča ob Dravi že vsi na nogah, razen prek naših trupel. Mi smo proti, mi tega ne bomo imeli tukaj,” je dejal eden izmed tamkajšnjih prebivalcev. Očitno je, da vlada s svojo politiko stavi na t. i. strategijo integracije, ki med prebivalci povzroča negodovanje.
Industrija migrantov in vračanje na podlagi dublinske uredbe
Janša je opozoril tudi na vzporednico med slovensko migrantsko politiko in praksami v Kaliforniji, kjer socialisti ustvarjajo celotne industrije okoli brezdomcev in narkomanov. “Finančna sredstva za namestitev migrantov se vsako leto eksponentno višajo, medtem ko vlada nenehno trdi, da denarja za Slovence ni dovolj,” je poudaril. Medtem so migranti v azilnih domovih deležni prostega gibanja, kar pogosto sproža varnostna in socialna vprašanja med lokalnim prebivalstvom.
Po podatkih notranjega ministrstva se Slovenija sooča tudi z vračanjem migrantov na podlagi dublinske uredbe. Leta 2024 je za azil zaprosilo 5173 migrantov, med katerimi jih je največ iz Maroka, Alžirije, Afganistana in Egipta. Po podatkih Regionalne obale zgolj štiri odstotke teh prosilcev predstavljajo ženske. Slovenija je letos prejela 362 najav vračanja migrantov, največ iz Nemčije (169), sledijo Švica, Avstrija in Italija. “Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo,” poudarjajo na notranjem ministrstvu.
Visoki stroški in pomanjkanje rešitev za domače prebivalce
Kot poroča Nova24tv, je Slovenija za oskrbo migrantov namenila več milijonov evrov, med drugim gostilni in piceriji Nibi kar 5,38 milijona evrov za dostavo hrane azilantom. Na drugi strani pa Slovenci zbirajo zamaške za zdravljenje otrok, starostniki čakajo več let na mesto v domovih za starejše, dolgotrajna oskrba še vedno ne deluje. To poudarja kontrast med prioriteto financiranja migrantske politike in potrebami slovenskega prebivalstva.
Ob množičnem prihodu migrantov in vse večjem številu vračanih migrantov iz drugih držav je jasno, da trenutna politika ne nudi dolgoročnih rešitev. Vlada, kljub očitkom in pozivom opozicije, ne kaže resnega interesa za celostno reševanje migracijskega vprašanja, kar dodatno obremenjuje slovensko gospodarstvo in družbo.
Portal24; Foto: Pexels/dowebber Amirz