57 milijard za OVE, JEK2 pa “predrag”? Slovenija tvega energetsko prihodnost
Slovenska vlada je sprejela posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki predvideva obsežne investicije v obnovljive vire energije (OVE) do leta 2030. Po ocenah bo za izvajanje ukrepov NEPN potrebnih kar 57 milijard evrov, kar je skoraj štirikrat več, kot bi znašala gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Kljub visokim stroškom pa so številni strokovnjaki skeptični glede zanesljivosti takšne energetske strategije.
Posodobljeni NEPN določa cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, večjo energetsko neodvisnost in prehod na čiste vire energije. Po podatkih vlade bo energetsko-podnebni del investicije znašal približno 22 milijard evrov, preostali del pa bo namenjen širšim ukrepom trajnostnega razvoja. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je poudaril, da bo NEPN Sloveniji zagotovil dolgoročno stabilnost in trajnostno prihodnost. A kritiki opozarjajo, da bo večina denarja namenjena gradnji sončnih in vetrnih elektrarn, ki same po sebi ne bodo omogočile zaprtja fosilnih elektrarn.
Ameriški fizik Bill Budinger je dejal, da obnovljivi viri energije ne morejo zadostiti večjemu povpraševanju po električni energiji, ki bo rezultat elektrifikacije transporta, ogrevanja in industrije, navaja Nova24tv. Budinger je kot primer izpostavil Francijo, ki je po naftni krizi v 70. letih prešla na jedrsko energijo in dosegla energetsko stabilnost. Francoski jedrski elektrarniški sistem zagotavlja več kot 70 odstotkov električne energije v državi, kar je model, ki bi ga lahko posnemale tudi druge države.
Lekcija Nemčije: zgrešena strategija prehoda na OVE
Kritiki slovenske energetske strategije kot opozorilo pogosto izpostavljajo nemški primer. Kanclerka Angela Merkel je po nesreči v Fukušimi leta 2011 sprejela odločitev o postopni opustitvi jedrske energije v Nemčiji, kar je vodilo do povečane odvisnosti od premoga in zemeljskega plina. Po podatkih iz leta 2021 je premog še vedno največji vir energije v Nemčiji. Slednje pa pomeni, da obljube o popolnem prehodu na obnovljive vire niso bile izpolnjene.
Nemčija je sicer uspela zmanjšati emisije toplogrednih plinov za približno 11,7 odstotka med letoma 2011 in 2019, vendar je to bistveno manj kot Velika Britanija. Velika Britanija je z uporabo jedrske energije dosegla več kot 21-odstotno zmanjšanje emisij v istem obdobju, poroča Nova24Tv.
Energetska prihodnost Slovenije: jedrska energija ali obnovljivi viri?
Medtem ko številne razvite države, kot sta Združeno kraljestvo in Poljska, stavijo na podaljšanje življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn ali gradnjo novih, slovenska vlada načrtuje masovne investicije v obnovljive vire energije. Kritiki poudarjajo, da so takšne investicije tvegane in nezanesljive. Po njihovem mnenju bi moral biti temelj vsakega robustnega energetskega sistema zanesljiv vir energije, ki lahko deluje 24 ur na dan, sedem dni v tednu.
Hkrati je slovenska vlada zavezana ukinitvi spodbud za fosilna goriva in preoblikovanju dajatve CO2 v namensko dajatev, ki bo spodbujala trajnostne ukrepe in zmanjšala energetsko revščino. Takšni ukrepi so sicer v skladu z evropsko zakonodajo, vendar ostaja vprašanje, kako bo Slovenija ob velikih finančnih vložkih ohranila energetsko stabilnost.
Kot poroča Nova24Tv, mnogi opozarjajo, da bi nas gradnja drugega bloka JEK2 stala bistveno manj in zagotovila stabilno energetsko oskrbo. Kritiki vladi očitajo, da sledi modelu nemških “ekoludistov”, ki so s prehodom na obnovljive vire povečali svojo odvisnost od fosilnih goriv.
Portal24; Foto: Pixabay/ solarpanal355