9. junij – dan EU volitev in treh referendumov
Parlamentarna odbora za zdravstvo in notranjo politiko sta podprla predlog za izvedbo treh posvetovalnih referendumov sočasno z evropskimi volitvami 9. junija. Končna odločitev je zdaj v rokah poslancev, saj se Državna volilna komisija že pripravlja na ta scenarij.
Med razpravami ni šlo za vsebino referendumov, temveč za predlagani datum. Referendumi bodo javnost spraševali o uvedbi preferenčnega sistema glasovanja za izvolitev članov nacionalnega parlamenta, o predpisih glede pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene in omejeni osebni uporabi.
Stranka Svoboda je vztrajala, da se referendumi izvedejo skupaj z evropskimi volitvami, da bi potencialno povečali volilno udeležbo. Sara Žibrat iz Svobode je pojasnila, da se bodo evropski kandidati verjetno morali opredeliti tudi do vprašanj referenduma, s čimer bi ta vprašanja pridobila več pozornosti volivcev.
Vendar pa glede primernosti datuma obstajajo različna mnenja znotraj koalicijskih Socialnih demokratov (SD) in opozicijskih strank SDS in NSi zaradi pomembnosti evropskih volitev in tem referendumov. Bojana Muršič iz SD je izrazila skrb, da evropske volitve niso jemane tako resno, kot bi morale biti. Kot alternativo so SD, SDS in NSi predlagali izvedbo referendumov 24. novembra, sovpadajoč z načrtovanim referendumom o drugem bloku krške jedrske elektrarne.
Kljub tem različnim mnenjem sta oba odbora na koncu potrdila deveti junij kot datum za posvetovalne referendume. Končno odločitev o datumu bo sprejel državni zbor.
Priprave
Direktor Državne volilne komisije, Igor Zorčič, je v pogovoru za Odmeve razkril podrobnosti priprav na možno izvedbo več referendumov sočasno z evropskimi volitvami 9. junija. Zorčič je pojasnil, da so se za najzahtevnejši scenarij založili z zadostno količino papirja in naročili dodatne volilne skrinjice. Ob tem je izpostavil logistični izziv različno obarvanih glasovnih lističev, da se bodo lahko metali v iste skrinjice.
Prav tako se je Zorčič odzval na nedavne obtožbe SDS-a glede ukinjanja in združevanja 402 volišč, predvsem na podeželju, v zadnjih desetih letih. Poudaril je, da podatki ne kažejo na negativni vpliv teh sprememb na volilno udeležbo. Iz Uradu varuha človekovih pravic so dodali, da v zadnjem desetletju ni bilo pritožb glede oteženega dostopa do volišč.
Zorčič je še obravnaval predlog SDS-a za sprotno štetje glasovnic, oddanih med predčasnim glasovanjem, z zagotovilom, da so vse glasovnice varno shranjene in zaščitene, čeprav podrobnosti varnostnih ukrepov niso javno razkrite.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pexels