Kadrovske težave in prezasedenost zaporov: Vlada omogočila začasne izpuste
[STA] – Na današnji seji vlade je bil sprejet odlok o zaostrenih varnostnih razmerah v slovenskih zaporih zaradi kadrovskih in prostorskih težav. Odlok vključuje določitev začasnih ukrepov, ki naj bi pripomogli k obvladovanju trenutne situacije. Ena izmed ključnih rešitev je, da bodo naloge pravosodnih policistov začasno prevzeli nekdanji pravosodni policisti, kar bo omogočilo večjo prilagodljivost pri kadrovski ureditvi. Poleg tega odlok predvideva tudi možnost začasne prekinitve prestajanja zapornih kazni za določene obsojence, ki izpolnjujejo stroge varnostne pogoje.
V skladu z odlokom je pogoje za začasno prekinitev kazni trenutno izpolnilo okoli 30 zapornikov, kar bi lahko nekoliko zmanjšalo pritisk na prezasedene zmogljivosti zaporov.
Pravna podlaga in razlogi za odlok
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na novinarski konferenci poudarila, da pravno podlago za tovrstne začasne ukrepe vladi omogoča novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je Državni zbor sprejel septembra. Zaostrene razmere v zaporih so nastopile zaradi dveh ključnih kriterijev, ki ju zakon določa. Prvi kriterij zahteva, da zasedenost v zaporih presega 120 odstotkov, kar je trenutno več kot 140 odstotkov. Drugi kriterij se nanaša na število varovanih oseb na enega pravosodnega policista, ki trenutno znaša 3,5, čeprav zakon določa, da ta delež ne sme preseči 2,5.
Vlada je na podlagi teh kriterijev in na predlog uprave za izvrševanje kazenskih sankcij sprejela dva izmed treh možnih ukrepov. Poleg začasnega vračanja nekdanjih pravosodnih policistov bo omogočena tudi začasna prekinitev prestajanja zaporne kazni za obsojence, ki ne predstavljajo varnostne grožnje.
Možnost začasne prekinitve kazni
Ministrica Katič je pojasnila, da začasna prekinitev kazni pomeni, da se obsojencu čas prekinitve ne bo štel v čas prestajanja kazni. Po izteku prekinitve se morajo zaporniki vrniti v zapor in nadaljevati prestajanje kazni. Pri presoji, komu omogočiti prekinitev, bodo upoštevane številne okoliščine, kot so osebnost obsojenca, varnostna ocena, nevarnost izmikanja, delež že prestane kazni ter vrsta kaznivega dejanja.
Institut prekinitve zaporne kazni ni novost v slovenskem pravnem sistemu, saj je bil že uporabljen v času epidemije covida-19, ko je bilo začasno prekinjenih okoli 200 kazni, pri čemer ni bilo ugotovljenih zlorab tega ukrepa. Ministrica je poudarila, da trenutne razmere dopuščajo začasno prekinitev za okoli 30 obsojencev, vendar se pričakuje, da bo ta številka pod strogim nadzorom varnostnih meril.
Reševanje sistemskih težav in prihodnji ukrepi
Ministrica je med drugim pojasnila, da bo Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij redno spremljala stanje in mesečno poročala ministrstvu za pravosodje ter vladi predlagala dodatne ukrepe, če bodo potrebni. Poleg začasnih ukrepov vlada že načrtuje trajnejše rešitve za prenatrpane zapore. Tako naj bi zapornike iz zapora na Povšetovi že prihodnjo jesen preselili v nov zapor z večjimi kapacitetami v ljubljanskih Dobrunjah, kar bo bistveno razbremenilo trenutno stanje.
V povezavi s kadrovskimi težavami v zaporih se pričakuje, da bodo danes sprejeti ukrepi in plačna reforma pripomogli k zaposlitvi dodatnih pravosodnih policistov. Ministrica pa je izrazila tudi upanje, da bo EU sprejela ukrepe za zmanjšanje števila nelegalnih migracij, saj te dodatno obremenjujejo zaporniški sistem.
Poleg tega je Katič poudarila, da je treba preučiti tudi slovenski kaznovalni sistem in oceniti, ali so kazni, ki jih izrekamo, morda preostre v primerjavi z evropskimi standardi. Vlada ima po sprejetju odloka možnost začasne ukrepe podaljšati za največ tri mesece, če se bodo zaostrene varnostne razmere nadaljevale tudi po tem obdobju.
Portal24; Foto: Anže Malovrh/STA