Mitja Iršič: Kako domači anarhosocialisti za nos vlečejo zahodnjake
Mitja Iršič: To je res neverjetno kako uspejo domači anarhosocialisti za nos vleči zahodnjake. Janša zrušil Rog, PopTV pošilja članke na preverjanje v Prago, da ne užalijo Janše, Nika fajta za zakonodajo na področju družinskega nasilja, politkomisarji dobijo nagrado Nizozemske ambasade,
Von der Leynovo naplahtajo, da uporabi citat predzadnjega šefa Centralnega komiteja zveze komunistov, nizozemska evroposlanka na odboru EP toži, da je uslužbence RTV strah za službo in da je Nova24 dobila 120K € na medijskem razpisu, la Liberation piše, da so pri nas ubili novinarja
Človek bi že skoraj pomislil, da zahodni mediji in politiki niso naplahtani, ampak da povsem zavestno sodelujejo v tej igri dima in ogledal. Hudiča, saj živimo v internetni dobi – 5 minut googlanja je potrebno, da ugotovijo, kako jih naši socialisti flancajo.
Kaj je torej resnica? So naplahtani ali naivni?
Kaj je torej resnica? So naplahtani ali naivni? Mislim, da je odgovor – kot vse stvari v življenju razen pice in seksa – kompleksen in večplasten. Je Von der Leynova vedela da citira zadnjega stoječega komunista v EU? Najbrž ne, nekdo ji je prišepnil.
Konec koncev Bruselj je tako poln slovenskih levičarjev, kot je ruska duma polna oboževalcev Putina. So na vsakem koraku zajedeni v vse podsisteme in nadsisteme. Znajo se mrežiti. Znajo svoje pravo ultra-socialistično poteklo prikazati kot evropski liberalizem.
Nekdo iz tega brloga je pač Ursuli prišepnil naj citira prvega predsednika, ki ga (tako levičar šepeta na uho) je v Sloveniji vsaj tako povezovalna oseba kot Havel na Češkem. Ursuli ni bilo niti približno jasno,kdo je Kučan in najbrž tudi danes ne ve,da gre za odkritega rusofila.
A niso vsi politiki tako nedolžni. Kako vem? Ko sem bil na MK smo se velikokrat pogovarjali z Vero Jourovo. Ženska je zelo dobro razumela kaj smo ji povedali. Vedno nam je zatrdila, da razume naš pogled na zadevo.
A na koncu je prav vedno v medijih ponavlja izključno različico zgodbe,ki so ji jo povedali naši prej omenjeni Bruseljski levičarji. Pogovori z vlado kot da se niso zgodili. Ponavljala je iste neresnice, za katere smo ji boleče podrobno in konkludentno razložili, da ne držijo.
Tudi njo je iz političnega vidika razumeti. Naše resničnosti ne pozna. Spada med liberalce in misli,da so slovenski kvaziliberalci in socialisti njeni politični zavezniki.Inercija jo priganja v agitacijo proti desnim vladam.Zato je za razliko od Uršule aktivni politični agitator.
Enako velja za razne nesrečne evroposlance iz odbora LIBE, ki so bili prepričani, da se v Sloveniji dogaja putinizacija medijev. Tista čisto prava resnica jih ni preveč zanimala. Luknje v poznavanju naših razmer so zapolnili s tistim, kar so želeli slišati.
Podobno kot Jourova so pač verjeli politikom is Slovenije s katerimi si bili v istih povezavah. Sanjalo se jim ni, da je slovenska levica bližje bivši jugoslovanski komunistični partiji, kot pa sodobni evropski socialni demokraciji.
Kaj pa mediji?
Kaj pa mediji? Kot PR-ovec sem se pogovarjal s številnimi. Z novinarjem švedskega radia, New York Timesa, novinarko Euronews, RAI… Kaj jim je bilo skupnega? Več stvari. Videlo se je z da jih je kdo poklical in da so prišli sem z zelo specifično podobo Slovenije…
Večina jih je priznalo, da so jih v Slovenijo povabili predstavniki društva novinarjev Slovenije. Eno nesrečno novinarko je celo spremljala palestinofilna RTVjevka Helena Milinković (tista skrajno leva aktivistka, ki se je drla, da želijo prevzeti RTV).
Kaj so slišali preden so prišli sem? Slovenija je na poti v avtoritarizem. Janša je prevzel vse medije in kot Putin grozi novinarjem. Orban spreminja Slovenijo v svojo vazalno kraljestvo. Z večino od teh novinarjev sem se pogovarjal več kot dve uri.
Pri večini sem dobil občutek, da ne glede na to kaj bi rekel, ne bi spremenili mnenja. Svoje mnenje so si že ustvarili. Ko sem jim razlagal našo plat zgodbe je znanje zvenelo, kot zdaj med ukrajinsko vojno, ko kaj pove Dimitri Peskov.
Čeprav mi je novinar NYT off the record priznal, da ima občutek, kot da v Sloveniji res poteka neka organizirana zarota proti naši vladi, je na koncu vseeno napisal tak stereotipen članek, poln levičarskih floskul, kot da se nisva pogovarjala tri ure.
Edini izvleček pogovora je bil odstavek članka, kjer je povedal, da se vladni predstavnik ne strinja s kritikami in jih zavrača, zraven pa še en citat, ki je povsem obrnil pomen mojih besed. Takoj za intervjujem z mano je šel novinar k Marku Milosavljeviću. Tako je sam povedal.
Po navadi so namreč imeli tuji novinarji skrbno pripravljen urnik: DNS, Mirovni inštitut, varuh človekovih pravic, predsednik računskega sodišča opozicija KUL, Marko Milosavljević, Brankica Petkovič, Bojan Veselinovič…
Aktivisti…
Naši aktivisti so jih vozili okrog kot Severni Korejci vozijo turiste po skrbno pripravljenih rutah okrog Pjongjanga, kjer kažejo prosperiteto severnokorejskega socializma. No in naslednja postaja za novinarja NYT je bil prav Milosavljević.
Tam je on njega slušal tisto famozno štorijo, da POP TV pošilja članke v Prago na preverjanje, da ne užalijo Janše. In je potem to v NYT tudi hvaležno objavil. Tu pa se zame zgodba o naivnih novinarjih konca in začne zgodba o smešni neprofesionalnosti.
Res – tuji novinarji so prišli k nam napumpani s specifičnim agitpropom naših aktivistov. Podobno kot politikom, ko se jim je morda zdelo, da aktivistom lahko zaupajo, ker so del iste liberalne afiliacije kot oni sami (pač ne vedoč kaj se za slovenskim liberalizmom resnično skriva).
A to, da gre tip napisat, da POP TV pošilja članke v Prago, da ne užalijo je izredno enostavno preverljivo. Lahko bi si skupaj s kakšnim slovenskim prevajalcem ogledal ena večerna poročila na 24ur. Hitro bi ugotovil, da ga je Milosavljević naplahtal.
24ur je namreč vse dni v tednu prepojena s sovraštvom do Janše in desnice
24ur je namreč vse dni v tednu prepojena s sovraštvom do Janše in desnice. Kako, če pa bojda pošiljajo članke v Prago? No to je raziskovalno delo, ki ga novinar ni opravil. Ne on ne drugi. Resnica jih sploh ni zanimala. Zato niso raziskovali na lastno pest.
Če bi, bi se zgodba slovenskih aktivistov hitro zrušila sama vase hitreje kot Obama reče “družinsko nasilje”. Zato bi novinarki del tujega poročanja o Janševi vladi imenoval predvsem nevreden poklicnih standardov. Ne gre za naivnost, kot pri politikih. Gre za neprofesionalnost.
Kaj je torej povzročitelj tega plaza lažnih novic iz tujine? Veliko stvari. Če bi moral povzeti: politična naivnost tujcev, neprofesionalnost tujih novinarjev in – predvsem – vseprisotnost naših trdih levičarjev v mednarodnem okolju. 8 desetletij so imeli za vzpostavitev mrež.
Foto: Veronika Savnik /Nova24 Vir: Twitter Mitja Iršič
Miha Kovač