V Tihem oceanu se je pojavil nov otok, na katerem so našli čudne oblike življenja
Leta 2015 se je v južnem delu Tihega oceana pojavil nov otok, geologi, biologi in ekologi so tako dobili edinstveno priložnost za raziskovanje. Takšna situacija je namreč idealna za preučevanje prvih tvorb ekosistemov, torej vpogled v to, kako mikrobi kolonizirajo nova območja.
Otok Hunga Tonga-Hunga Ha’apai (Hunga Tonga) ni imel prav dolgega življenja. Pojavil se je leta 2015 zaradi vulkanskega izbruha. Sredi istega dogodka v začetku leta pa je 2022 izginil. Toda v sedmih letih obstoja je otok razkril nekaj zelo zanimivih skrivnosti.
V novi raziskavi so znanstveniki objavili dokaze o nepričakovani skupnosti mikrobov na otoku, ki presnavljajo žveplo in atmosferske pline, podobno kot organizmi, ki se pojavljajo v zelo različnih habitatih – termalnih vrelcih na površju ali v morskih globinah.
“Tega nismo pričakovali”
“Tega nismo pričakovali. Mislili smo, da bomo našli organizme, ki jih najdemo med umikanjem ledenikov, ali cianobakterijo, ki je pogost kolonizator. Namesto tega smo odkrili edinstveno skupino bakterij, ki presnavlja žveplo in atmosferske pline,” je povedal ekolog Nick Dragone iz univerze v Koloradu.
Dragone in njegovi kolegi so zbrali 32 vzorcev tal z različnih območij na otoku, od tistih blizu morja do vrha kraterja. Rastlinstvo se je na otoku pojavilo zelo hitro. Verjetno po zaslugi semen v ptičjih iztrebkih. Znanstveniki so se zato osredotočili na zbiranje vzorcev z območij brez rastlinja. Nato so iz njih ekstrahirali in sekvencirali DNK.
V vseh vzorcih iz kraterja so našli bakterije in arheje (protobakterije), čeprav so bili ti mikrobi manj raznoliki kot tisti iz bližnjih vegetacijskih območij, a tudi zelo specifični. Logično bi namreč bilo, da so prvi mikrobi na novi otok prišli iz oceana oziroma ptičjih iztrebkov, a kot kaže, pri nas ni bilo tako. Strokovnjaki domnevajo, da so prišli iz podzemnih globin.
“Ti edinstveni mikrobi so se zelo verjetno pojavili zaradi lastnosti, povezanih z vulkanskimi izbruhi: veliko žvepla in vodikovega sulfida. Mikrobi so bili najbolj podobni tistim, ki jih najdemo v hidrotermalnih vrelinah, kot je Yellowstone,” je dejal Dragone.
Pacifiški ognjeni obroč
Čeprav ni neobičajno, da se na tem območju nenadoma oblikujejo otoki, običajno ne trajajo predolgo. V zadnjih 150 letih je Hunga Tonga šele tretja taka kopenska masa, ki se je pojavila in trajala dlje kot eno leto.
“Tovrstne vulkanske izbruhe imamo povsod po svetu, vendar običajno ne ustvarjajo otokov. Imeli smo res enkratno raziskovalno priložnost. Še nihče ni tako celovito preučeval mikroorganizmov na tovrstnem otoškem sistemu,” pravi ekolog.
Pacifiški ognjeni obroč, znan tudi kot pacifiški ognjeni obroč, je niz vulkanov, ki obkrožajo Tihi ocean. Tam se nahaja 40odstotkov vseh aktivnih vulkanov, ki imajo enormno eksplozivno moč.
Na primer, vulkan Home Reef je od leta 1852 petkrat povzročil otoke, od katerih so nekateri dosegli višino med 50 in 70 metrov. Leta 1984 je ena imela celo svojo majhno laguno. Podvodna gora, ki je odgovorna za te kratkotrajne strukture, se nahaja v regiji Tihega oceana, znani kot cona subdukcije Tonga-Kermadec. Slednji gosti nekatere najhitreje konvergentne tektonske plošče na svetu.
Na tem območju pacifiška plošča hitro drsi pod dve drugi plošči (Kermadec in Tonga) s hitrostjo približno 24 centimetrov na leto. Prav tako tvori drugi najgloblji jarek na svetu in izjemno aktiven vulkanski lok. Ta del grebena na morskem dnu, ki se razteza od Tonge do Nove Zelandije, ima največjo gostoto podvodnih vulkanov na svetu.
Raziskava z naslovom The Early Microbial Colonizers of a Short-lived Volcanic Island in the Kingdom of Tonga je bila objavljena v reviji mBio.
vir Foto: Hunga Tonga-Hunga Ha’apai Wikimedia