Astronomi odkrili prvi primer izredno redke vrste binarnega zvezdnega sistema
Astronomi v Čilu so s teleskopom SMARTS odkrili prvi primer izredno redke vrste binarnega zvezdnega sistema, ki bo zelo verjetno postal kilonova. Kilonova je izjemno močna eksplozija, ki je posledica trka dveh nevtronskih zvezd. Znanstveniki verjamejo, da je v naši galaksiji le okoli 10 takih sistemov.
Dvojni sistem CPD-29 2176 je od nas oddaljen približno 11.400 svetlobnih let. Sestavljata ga nevtronska zvezda, ki je nastala po ultra goli supernovi, in masivna zvezda, ki bi lahko kmalu tudi sama postala taka vrsta supernove.
Nova, supernova in kilonova
Supernova je močna eksplozija zvezde, ki sprosti dovolj energije, da zasenči preostalo galaksijo. Nova se od supernove razlikuje po tem, da jo lahko zvezda proizvede večkrat in ne gre za eksplozijo cele zvezde, temveč le njene zunanje plasti.
Ob koncu novega se svetlost zvezde povrne na običajno raven. Za razliko od nove je supernova eksplozija zvezdne mase, njen sijaj pa se ne vrne na prejšnjo raven, ampak zvezda propade v črno luknjo ali ostane samo nevtronska zvezda.
Kilonova (makronova) je dogodek, ki se zgodi znotraj binarnega sistema, ko se združita/trčita dve nevtronski zvezdi ali nevtronska zvezda in črna luknja.
Ultra-oluščena supernova je eksplozija masivne zvezde, katere spremljevalna zvezda je ogolila večino svojega zunanjega ozračja. Ta razred supernov nima tako močne eksplozivne moči kot klasična, ki bi sicer iz sistema izvrgla bližnjo zvezdo spremljevalko, piše NOIRLab.
“Ko se je nevtronska zvezda oblikovala v binarnem sistemu, ni izvrgla svojega spremljevalca. Ultragola supernova je najboljša razlaga, zakaj so te zvezde v tako tesni orbiti,” je dejal astrofizik Noel D. Richardson z letalske univerze Embry-Riddle.
“Da bi nekega dne prišlo do kilonove, bi morala druga zvezda eksplodirati kot ultra gola supernova. Po tem bi lahko trčili dve nevtronski zvezdi,” je dodal.
Skrivnost izvora kilonove
Astronomi že nekaj časa poskušajo razrešiti skrivnost potrebnih pogojev za kilonovo, med katero nastanejo najtežji elementi v vesolju.
“Astronomi že nekaj časa razmišljajo o pogojih, potrebnih za nastanek kilonove. Ta nova raziskava kaže, da vsaj v nekaterih primerih lahko dve nevtronski zvezdi trčita, če je ena od njiju nastala v netipični vrsti supernove,” je dejal. astronom Andre-Nicolas Chen iz NOIRLab.
“Vemo, da ima Rimska cesta najmanj 100 milijard zvezd, morda pa še dvakrat toliko. Na vsakih deset milijard binarnih sistemov je le ena takšna,” je dodal.
Če ta sistem res postane kilonova, ne bomo mogli biti priča dogodku. Masivna zvezda bo namreč “umrla” in postala nevtronska šele čez približno milijon let (če ne več). Nato sledi kozmični balet med dvema nevtronskima zvezdama, kar pomeni, da bo trajalo nekaj časa, preden bosta trčila.
Ko se kilonova končno zgodi, bo eksplozija za seboj pustila ogromno količino težkih elementov; vključno s srebrom in zlatom. Raziskava z naslovom A high-mass X-ray binary descended from an ultra-stripped supernova je bila objavljena v reviji Nature.
Foto: Pexels (fotografija je simbolična)