Kaj v resnici določa interventni zakon v zdravstvu?
Ministrstvo za zdravstvo poudarja, da interventni zakon koncesionarjem omogoča skrajševanje čakalnih vrst tudi z zaposlenimi iz javnih zdravstvenih ustanov. Ministrstvo s tem tako odgovarja na nasprotne navedbe, ki so se pojavile v javnosti.
Julija 2022 je državni zbor potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je vlada vložila po nujnem postopku in obravnava dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev.
Zakon od 1. septembra 2022 do konca letošnjega leta omogoča plačevanje opravljenih storitev brez zgornje meje. Ukrep je v prvi vrsti namenjen javnim zdravstvenim zavodom. Po 15. členu zakona pa se lahko v skrajševanje čakalnih vrst vključujejo tudi koncesionarji, vendar ne z zaposlenimi iz javnih zdravstvenih zavodov.
Podati so morali izjavo, da nimajo dodatno zaposlenih iz javnih zavodov
Ministrstvo za zdravje je 23. januarja izdalo navodilo, med drugim predvideva še, da morajo izvajalci koncesionarji, vključeni v ukrep plačevanja po realizaciji, podati izjavo, da so program torej izvedli brez dodatne vključitve zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je za STA dejal, da je izjavo, da nimajo dodatnih zaposlenih iz javnih zdravstvenih zavodov, podalo 1121 zasebnikov s koncesijo. Vsi so bili plačani po opravljenih storitvah.
164 izvajalcev izjave ni podalo ali pa so označili, da ne izpolnjujejo pogojev iz zakona, zato teh izvajalcev ZZZS ne plačuje po realizaciji, pač pa omejeno. 15 izvajalcev je podalo delne izjave, v določenih dejavnostih delajo samo s svojimi zaposlenimi, v določenih pa tudi s tistimi iz javnih zavodov.
Na ZZZS-ju poudarjajo, da zaradi izvajanja teh predpisov niso zavrnili nobenega plačila, saj so predhodno od izvajalcev zahtevali izjave, prav tako niso prejeli pritožb.
Ministrstvo z dodatnimi pojasnili
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da se v izvajanje ukrepa pri koncesionarjih lahko vključijo tudi tisti zdravstveni delavci, ki so pri koncesionarju vsaj delno zaposleni, četudi so sočasno zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, prav tako se lahko v izvajanje tega ukrepa vključijo ljudje, ki so primarno zaposleni pri koncesionarju, pri zasebniku brez koncesije ali na primer samozaposleni.
“Ukrep torej ne določa, da mora koncesionar storitve opravljati le z zdravstvenimi delavci, ki so pri njem polno zaposleni, prav tako ne predvideva plačila zdravstvenih storitev iz žepa, kot se je v teh dneh zmotno in zavajajoče interpretiralo v javnosti,” so poudarili na ministrstvu.
Strokovni direktor nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simon Podnar je namreč na Twitterju v ponedeljek zapisal, da ta dan v UKC-ju dela popoldne, dopoldne pa naj bi pri koncesionarju pregledal 12 bolnikov. “Vendar jih ne bom, ker je ministrstvo za zdravje ZZZS-ju prepovedalo plačilo storitev, ki jih pri koncesionarju opravimo zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. Bolniki danes ne bodo pregledani,” je navedel.
Tolmačenje Podnarja je napačno in po nepotrebnem vnaša napetost in nezaupanje v slovenski splošni in strokovni javnosti, so sporočili z ministrstva.
Ob tem so zapisali, da bi lahko Podnar sicer kot zaposleni v UKC-ju Ljubljana pri lastnem delodajalcu storitve opravljal neomejeno, torej tako v dopoldanskem kot popoldanskem času, in za vse opravljene storitve prejel plačilo od UKC-ja.
vir Foto: Pexels
Ne spreglejte…
Odziv na odločitev Ustavnega sodišča: “Če bi vztrajali pri 48-urni tedenski delovni obveznosti, bi se zdravstvo ustavilo.”
Ustavno sodišče je v zadnji odločitvi zapisalo, da zdravstveni delavci ne smejo delati več kot 48 ur na teden. Zdravniške organizacije so v preteklosti zahtevale, da se delovni čas zdravnikov skrajša na 48 ur. Organizacije so bile pri tem zadržane in so opozarjale, da bi se v tem primeru zdravstvo ustavilo… več tukaj.