Kaja Kallas: Bruselj na vodilnih položajih ne more vedno imeti samo zahodnjakov
Bruselj na vodilnih položajih ne more za vedno zadržati samo zahodnjakov, pravi estonska premierka Kaja Kallas. Evropski vzhod je glasen kot še nikoli. Zdaj je čas, da nekatere od teh ljudi postavimo na čelo EU ali Nata, je v intervjuju za Politico povedala Kaja Kallas.
Čas je, da posadka vzhodne Evrope dobi vodilno mesto, je sporočilo estonske premierke Kaje Kallas kolegom voditeljem.
Odkar je Rusija začela z invazijo na Ukrajino, so države, kot so Estonija in njene baltske sosede, bolje slišane. Politiko vodijo odločno kot še nikoli prej. Zdaj, je poudarila Kallas, je čas, da nekatere od teh ljudi postavimo tudi na čelo.
“Že 19 let smo članice Nata in Evropske unije,” je dejala Kallas. Estonija je vstopila v obe organizaciji leta 2004 in se pridružila še s šestimi drugimi državami, ki so bile nekoč del vzhodnega bloka v času Sovjetske zveze.
“Ali imamo slabše ljudi od starih Evropejcev? Ali pa samo še nismo tam?” je rekla Kallas. “Mislim, da je odgovor, ne, pravzaprav imamo zelo dobre ljudi.”
“Morali bi biti na radarju za najvišja delovna mesta. V obeh organizacijah smo se dokazali,” je dejala.
Kallas nedavni premik proti vzhodu v evropski dinamiki moči uteleša na več načinov
Voditelji EU, ki se bodo zbrali v četrtek, naj bi podprli načrt, ki ga je predlagala Estonija. Gre za skupni nakup streliva za Ukrajino in hkrati spodbujanje evropske obrambne proizvodnje. Načrt je sicer prvi te vrste. EU je zelo pogumno uvajala niz sankcij proti Rusiji. Baltske države so pri tem vodile pritisk, ne smemo pa pozabiti tudi na Slovenijo, Poljsko in Češko.
Estonija je država z 1,3 milijona prebivalcev. Kallasova je pravkar zmagala na nacionalnih volitvah in premagala skrajno desno stranko. Deloma je zmagala tudi zaradi podpore Ukrajini in protiruski politiki.
Na vrhu treh glavnih institucij EU (Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta) v Bruslju trenutno ni Vzhodnoevropejcev. Prav tako noben Vzhodnoevropejec še ni nikoli vodil Nata. Regija je bila najbližje najvišjemu položaju, ko je Evropski svet od leta 2014 do 2019 vodil nekdanji poljski premier Donald Tusk.
Kallas se za zaposlitev ni zavzemala izrecno, je pa ime Estonke zaokrožilo, predvsem v Natu. Vojaško zavezništvo se letos sooča z morebitno spremembo vodstva, saj se kmalu izteče mandat generalnemu sekretarju Jensu Stoltenbergu.
“To sem slišala,” je rekel Kallas. “To je velik kompliment zame, pa tudi za mojo državo, saj tako za mizo veljamo za enakopravne.”
To kaže tudi na naraščajoč status vzhodnih evropskih držav, je dejala: “To je odlična stvar, nekaj smo dosegli.”
Ob vprašanju, ali bi jo zanimala vrnitev v Bruselj, kjer je bila od leta 2014 do 2018 poslanka Evropskega parlamenta, je Kallasova dejala, da bi vrnitev zavrnila, vendar ne bi zaprla vrat.
“Pravkar sem zmagala na volitvah in o tem se z menoj ni nihče dejansko pogovarjal,” je dejala. Kallas vztraja, da je zelo malo verjetno, da ji bodo ponudili takšno službo.
Dodala je: “Trači so zelo zanimivi.”
Skupni nakup streliva
Kallas se za zdaj v Bruslju osredotoča na to, da EU ne bo popustila pri podpori Ukrajini in njeni kampanji za izolacijo Rusije. Ključni del te strategije je prihajajoči načrt EU za skupni nakup streliva za Kijev – temeljni premik v smeri mirovnega projekta.
Kallasova je zamisel kolegom voditeljem EU predstavila med februarskim vrhom v Bruslju. Predlog je po njenih besedah izhajal iz pogovorov z njenim osebjem in obrambnimi direktorji, ki so rekli, da “ne bodo podvojili svoje proizvodnje, ker nimajo naročil. Na drugi strani pa vidimo, da Rusija dela v treh izmenah.”
Načrt se zavezuje, da bo Ukrajini v naslednjih 12-ih mesecih zagotovil 1 milijon nabojev, za to bodo namenili 2 milijardi evrov.
Kallas je shemo primerjala s skupnim nakupom cepiv proti COVID v EU. Trdi, da so podobnosti med obema prizadevanjema Evropi omogočile hitro ukrepanje in delovanje. Načrt o nakupu streliva je bil sestavljen v približno petih tednih, kar je po EU standardih bliskovita hitrost.
Dva diplomata, ki sta govorila anonimno, sta dejala, da je nemški kancler Olaf Scholz sprva okleval, ko je Kallas februarja izpostavila idejo.
“Ne, ni bilo tako neposredno,” je dejala Kallas. Poudarila je, da je Nemčija le ugotovila, da je že izpeljala naročila obrambnim podjetjem. “Vsi so bili glede tega precej odprti. Tudi Nemčija.”
Kljub temu je priznala, da je nekaterim kolegom voditeljem EU poslala sporočila prek WhatsApp, v katerih je poudarila nujnost situacije.
“V teh dveh letih, kar sem v Evropskem svetu, sem se veliko naučila. Preden sem postala političarka, sem bila odvetnica. In v zasebni praksi se vse zelo hitro odvija. Potem sem šla v politiko in stvari trajajo dlje.”
Prepričana je, da bo Evropa izpolnila rok za strelivo
Z načrtom, ki je zdaj vzpostavljen, je Kallas prepričana, da bo EU lahko izpolnila rok za dobavo streliva, ki si ga je sama določila. Poleg 2-eh milijard evrov, se Kallas ni vzdržla glasnega razmišljanja o tem, kako financirati širitev obrambne industrije EU.
Ena od misli je bila, da bi obrambne izdatke držav izključili iz strogega proračunskega pravila EU. Druga pa, raziskati sporno idejo o “obrambnih obveznicah”, v bistvu dolgu, ki ga vlade izdajo za pomoč pri financiranju vojaških izdatkov.
Svojim kolegom voditeljem EU nasvetov o tem, kako ohraniti javno podporo za te izjemne in drage programe pomoči Ukrajini pri obrambi pred ruskimi napadalci, Kallas ni bila pripravljena ponuditi.
“Kako osvojiti srca in misli ljudi? Nisem povsem prepričana, da to vem, je priznala in dodala: “V politiki sem manj, kot sem bila v zasebni praksi in še vedno se počutim negotovo.”
vir Foto: Wikimedia