Boštjan M. Turk: Vladne prigode Golobove vlade so kot avanture gospoda Beana
Boštjan M. Turk: Vladne prigode, s katerimi nam nova oblast res obilno streže, spominjajo na filme z gospodom Beanom. Vse, česar se je lotil, se je namreč sprevrglo v svoje nasprotje. Ko je igral Jamesa Bonda, je prišlo na primer do tega, da je v aston martina povabil elegantno žensko, na katero je hotel narediti vtis.
Ta angleška težkokategorna zverina je polna vse tehnologije, še posebno če gre za avto neposrednega agenta kraljice Elizabete II. Na armaturi je tudi nešteto gumbov. Med drugim za hlajenje in točenje šampanjca ter stikala za izstrelitev z voznikovega ali sopotnikovega sedeža. Ko je hotel postreči šampanjec, mu je dama šarmantno zaupala: “You are full of surprises.” “Poln si presenečenj” po slovensko. Nekoliko zaljubljeni gospod Bean pa se je nato zmotil v gumbu. Namesto tistega za šampanjec je pritisnil na stikalo za izstrelitev iz sopotnikovega sedeža. In gospa je poletela v nebo, od koder se je s padalom vrnila.
Avanture
Golobova vlada v svojem delovanju spominja na avanture gospoda Beana. Bilo bi komično, če ne bi bilo žalostno, ker ne gre za film, temveč za državo, domovino. Če že nekaj reče, potem naslednji dan to prekliče. Če na primer obljubi novo časovnico, kmalu izvemo, da obljub ne bo več, da bodo samo še dejanja. In tako naprej, da o reformah še nismo nič izvedeli, smo pa slišali, da bodo leta 2025 ukinili avtomobile z notranjim izgorevanjem. In namesto njih uvedli popolno elektrifikacijo voznega parka državljanov.
V redu, ampak potem bo treba vse garaže, parkirna mesta in podobne stvari opremiti s polnilnicami. In jih prej dodobra razkopati. To pomeni, potreben bo poseg, kakršnega bi lahko primerjali z avtocestnim križem. Ampak to se bode s programom vlade, konkretno Luke Mesca, da ne bodo rušili, ampak izdatno gradili (30.000 stanovanj). In obljubili so trideset dni do specialista, sedaj pa je toliko skoraj do pogreba, kajti zdravstvo propada vsem na očeh.
Podobne so prigode na področju zunanje politike. Ko se namesto slovenske zastave sistematično pojavlja slovaška – ali pa sploh nobena -, bi bilo to smešno, če ne bi bilo žalostno.
Kaj naj si človek misli s posvajanjem primatov (šimpanza) po Afriki in kako se takšna dejanja vklapljajo v obnovljeno diplomatsko misijo najvišjih državnih inštitucij, še ni nihče dobro razložil. Kaj bomo imeli od nestalnega sedeža v varnostnem svetu OZN, je tudi megleno. Ali kar je še bolj opazno.
Novo komponirana poslanka Svobode, ki je bila prej novinarka na RTV Slovenija, preganja prav novinarskega kolega, tistega, ki na prvo mesto opazno postavlja svobodo govora in profesionalnost novinarskega dela. Razumi, kdor more.
Škoda, ker bi bila Slovenija v smislu… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura Moči in Faktor)