Napovedani sežig Korana na demonstracijah v Stockholmu vzbujal napetosti
Policija v Stockholmu je dovolila demonstracije pred mošejo, kar pa bi lahko razjezilo Turčijo, ki je ključna za prizadevanja Švedske za vstop v NATO. Čeprav se pričakuje, da se bo protesta udeležila le dva človeka, so organizatorji napovedali, da bodo raztrgali in zažgali Koran. To je serija protestov na Švedskem, v katerih se zavzemajo proti islamu in za pravice Kurdov in je užalila Turčijo.
Švedska je že po ruski invaziji na Ukrajino lani zaprosila za članstvo v NATO. Turčija ta proces blokira in obtožuje Švedsko, da daje zatočišče teroristom, ter zahteva izročitev teh posameznikov. Kljub temu, da je švedska policija večkrat zavrnila zahteve za proteste proti Koranu, so sodišča te odločitve razveljavila, ker naj bi bile v nasprotju s svobodo govora.
Premier Švedske, Ulf Kristersson, se na tiskovni konferenci ni želel opredeljevati o tem, kako bi odobreni sežig Korana lahko vplival na proces pristopa k NATO. Čeprav so lahko takšni dogodki povezani z zunanjepolitičnimi posledicami, policija meni, da varnostna tveganja in posledice sežiga Korana niso zadostni razlogi za zavrnitev zahteve za protest.
Med pričakovanima udeležencema protestov naj bi bil tudi Salwan Momika, iraški begunec, ki je nedavno v intervjuju izrazil željo po prepovedi Korana. Novinarji Reutersa niso mogli dobiti njegovega komentarja.
Turčija je konec januarja prekinila pogajanja s Švedsko glede njenega vstopa v NATO. Razlog je bil Rasmus Paludan, vodja danske desničarske stranke Trda linija. Slednji je v bližini turškega veleposlaništva v Stockholmu zažgal izvod Korana. Vendar Paludan naj ne bi bil udeležen v sredinih demonstracijah.
Januarja je več arabskih držav, med njimi Savdska Arabija, Jordanija in Kuvajt, obsodilo sežig Korana. Turško veleposlaništvo v Stockholmu zaenkrat še ni podalo komentarja glede zadnjih dogodkov.