Dvigi oskrbnin v domovih za starejše sprožajo nezadovoljstvo med svojci
Dvigi oskrbnin v domovih za starejše po državi so v mesecu juliju med svojci stanovalcev sprožili val nezadovoljstva. Cene so se namreč dvignile že tretjič v zadnjem letu, kar je približno desetina višje kot pred letom dni. Sogovornica N1, ki ne želi biti imenovana, je razkrila, da bo za svojega dementnega sorodnika, ki potrebuje najvišjo stopnjo oskrbe, v enem od domov skupine Deos po novem plačevala okoli 1.500 evrov mesečno.
Po besedah sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), Denisa Sahernika, so se cene dvignile zaradi prenehanja veljavnosti ukrepov iz zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Skladno s cenikom, ki je začel veljati v začetku julija, je dnevna oskrbnina narasla za 5,4 odstotka.
Interventni zakon, bo podaljšan?
Interventni zakon, ki je bil sprejet jeseni lani, je zagotavljal proračunsko subvencioniranje dodatnih stroškov dela v domovih za starejše. V zadnjem letu so se stroški dela neprestano dvigovali, med drugim tudi zaradi povečanja plačnih razredov v javnem sektorju, dviga minimalne plače in povečanja stroškov povračil za prehrano med delom ter regresa za letni dopust. Interventni zakon je sofinanciral tudi razliko pri povečanju stroškov materiala in storitev, ki niso bili zajeti v marčevski redni uskladitvi oskrbnin.
Zdaj, ko se je interventni zakon iztekel, so domovi za starejše izvedli izredno uskladitev cen. Po oceni Denis Sahernika naj bi domovi dvignili cene za približno 5 do 6 odstotkov. Direktor Deosa, Miha Kranjc, pa je pojasnil, da je povprečen dvig cene za standardno namestitev v oskrbi I znašal 4,3 odstotka. V tem dvigu so zajeti stroški za plače, druge stroške dela ter stroške materiala, ki so se dvignili v skladu z napovedano inflacijo za letošnje leto.
Kljub dvigu cen pa se ocenjuje, da ti ne pokrivajo dejanskih stroškov domov, ki bi jih po mnenju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije moral kriti proračun. Denis Sahernik ocenjuje, da bi bili brez interventnega zakona potrebni dvigi cen od 12 do 25 odstotkov. Zato naj bi na ministrstvu pripravljali podaljšanje interventnega zakona in nadaljevanje proračunskega sofinanciranja. Podrobnosti glede podaljšanja interventnega zakona zaenkrat še niso znane.
Skupnosti socialnih zavodov Slovenije si prizadeva, da bi država zagotovila sredstva za dvige cen domov za starejše v proračunu, vsaj do polne uveljavitve novega sistema dolgotrajne oskrbe, Slednja naj bi se po trenutnem predlogu zgodila sredi leta 2025.