Finančni ministri razpravljali o novih virih za proračun EU
Finančni ministri članic Evropske unije so se srečali na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve. Na zasedanju so med drugim obravnavali predlog posodobljenega svežnja novih lastnih virov za proračun EU, ki ga je predstavila Evropska komisija. Ta sveženj vključuje predlog za uvedbo novega statističnega vira lastnih sredstev. Slednje temelji na dobičku podjetij, in bi začasno nadomestil vir povezan z multinacionalkami.
Gre za nacionalni prispevek. Države članice bi ga plačale na podlagi statističnih podatkov o dobičku podjetij, namesto obdavčitve samih podjetij. Slovenija je podprla razpravo o tem predlogu in se zavzema za čimprejšnji dogovor v zvezi s tem dosjejem. Reforma fiskalnih pravil je med prioritetami španskega predsedstva.
Poleg tega so ministri preučili tudi delovni program španskega predsedstva, ki vključuje tudi reformo fiskalnih pravil. Slovenija je že ves čas aktivno vključena v obravnavo tega dosjeja in si prizadeva za prenovo fiskalnih pravil. Reforma bi združevala srednjeročen pristop pri prilagajanju javnih financ ter omogočala večji manevrski prostor za investicije.
Revizia Večletnega finančnega okvira 2021-2027
Na zasedanju so bili predstavljeni tudi drugi pomembni predlogi. Evropska komisija je predstavila revizijo Večletnega finančnega okvira 2021-2027, v okviru katerega bi bil vzpostavljen namenski finančni instrument za podporo Ukrajini in njeno povojno obnovo v obdobju 2024-2027. Ministri so razpravljali tudi o predlogu carinske reforme EU. Reforma si prizadeva za zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti za carinske uprave in podjetja ter boljšo zaščito finančnih in drugih interesov EU ter držav članic.
Na področju davčne politike so ministri razpravljali o mednarodnih davčnih rešitvah v sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter o enostranskem uvajanju davkov na digitalne storitve. Pogajanja o kompromisnih rešitvah še potekajo.
Na zasedanju so potrdili tudi sklepe o poglobljenih pregledih nekaterih držav v okviru postopka za makroekonomska neravnotežja. Slovenija pri tem ni bila vključena. Poleg tega so ministri podali usmeritve za priprave na prihajajoče zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in finančnih ministrov ter guvernerjev centralnih bank skupine 20 gospodarsko najrazvitejših držav.
Zasedanje Evroskupine, ki je potekalo dan prej, je prav tako obravnavalo pomembne teme, kot so makroekonomske in fiskalne razmere v območju evra, mednarodna vloga evra, prihodnost finančnih in kapitalskih trgov v Evropi ter načrti glede digitalnega evra.