1533 – rodi se angleška kraljica Elizabeta I., hčerka Henrika VIII. in njegove druge žene Ane Boleyn. V času njenega vladanja so bili postavljeni temelji prihodnjega britanskega imperija. Veljala je za podpornico razširjanja protestantizma v Evropi. V času njene vladavine so bile ustanovljene številne nove kolonije, v notranji politiki ji je uspelo obdržati ravnotežje in utrditi moč države. Njeno vladavino imenujemo tudi elizabetinska doba. Elizabeta I. ni bila poročena, umrla je 24. marca 1603.
70 – rimska vojska pod vodstvom generala Tita zasede in izropa Jeruzalem.
1159 – Ottaviano de Montecello je izvoljen za anti-papeža
1566 – v bitki za Siget, v spopadu med turško vojsko pod vodstvom Sulejmana Veličastnega in vojsko hrvaškega bana Nikole Šubića Zrinjskega, pade Zrinjski. Pri trdnjavi je sicer ustavil turški napad, v katerem je umrlo 18.000 konjenikov in 7.000 janičarjev. Branilci Sigeta niso vzdržali, Zrinjski pa je razstrelil trdnjavo. Siget je tako padel v turške roke. Veliki vezir Mehmed paša Sokolović je moral svojim vojakom prikrivati, da je v bitki padel tudi Sulejman Veličastni.
1630 – ustanovitev mesta Boston v Massachusettsu (ZDA)
1644 – New York (ZDA) dobi svoje ime. Britanci so, ko so zavzeli še zadnje trdnjave v severni ameriški koloniji Novi Holandiji, zavzeli Novi Amsterdam, ki je postal zasebna last yorškega vojvode, in ga preimenovali. Na otoku Manhattan, ki ga je raziskoval Hudson, so Nizozemci leta 1615 ustanovili Novi Amsterdam, zadnji holandski guverner Peter Stuyvesant pa je moral leta 1664 priznati premoč Angležev.
1652 – Bitka pri Monte Christu: Nizozemska flota pod vodstvom J. van Galena premaga angleško.
1822 – brazilski guverner Pedro razglasi neodvisnost od Portugalske in se okliče za cesarja. Leta 1824 izda liberalno ustavo, že čez pet let pa zaradi notranjih nemirov prepusti oblast sinu Pedru II. Red in mir jima v državi uspe vzpostaviti šele po letu 1840. V državi odpravijo suženjstvo in prepovejo trgovino s sužnji, začne se priseljevanje iz Evrope in poseljevanje v notranjosti države. Portugalska neodvisnost Brazilije prizna leta 1825.
1848 – na Dunaju, pod pritiskom revolucionarnega vrenja v vsej avstrijski monarhiji, sprejmejo zakon o zemljiški odvezi, ki odpravi tlačanstvo.
1907 – papež Pij X. izda encikliko, v kateri obsodi prepletanje znanosti in vere.
1909 – rodi se Elia Kazan, ameriški filmski režiser, scenarist in igralec. V njegovih filmih so bili igralci enaindvajsetkrat nominirani za oskarja, dobili pa so jih 9. Sam je prejel 2 zlata kipca za najboljšega režiserja in 3 nagrade Tony. Njegov najslavnejši film je Vzhodno od Raja z Jamsom Deanom v glavni vlogi.
1932 – rodi se ameriški filantrop in zbiratelj knjig angleškega rodu, sir John Paul Getty.
1940 – nemško letalstvo pod vodstvom Hermanna Göringa ponoči začne bombardirati London. Samo ta dan je umrlo več kot 300 ljudi.
1977 – ameriški predsednik Jimmy Carter in panamski predsednik Torrijoh podpišeta sporazum o Panamskem prekopu. S sporazumom naj bi Panama ob koncu stoletja prevzela popoln nadzor nad to pomembno pomorsko potjo.
1991 – v Haagu se pod okriljem Evropske unije začne Mednarodna mirovna konferenca o Jugoslaviji. Na njej sodelujejo vsi člani predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik zvezne vlade in šest predsednikov jugoslovanskih republik. Konferenco je vodil lord Carington, sprejeli pa so deklaracijo o mirni rešitvi jugoslovanske krize.
1996 – raper Tupac Shakur je večkrat ustreljen v Las Vegasu, umre šest dni pozneje.