Biden poziva k podpori financiranju Izraela in Ukrajine
V težko pričakovanem drugem nagovoru iz Ovalne pisarne je predsednik Joe Biden Američane pozval, naj podprejo znatno financiranje Izraela in Ukrajine. Predsednik je napovedal, da namerava kongresu poslati nujno prošnjo za financiranje, v kateri zahteva približno 100 milijard dolarjev finančne pomoči za naslednje leto. Ta predlog, ki naj bi bil razkrit v petek, vključuje določbe za Ukrajino, Izrael, Tajvan, humanitarno pomoč in varnost meja.
Predsednik Biden je v svojem nagovoru navajal primerjave med Izraelom in Ukrajino, pa tudi med Hamasom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je pomen tega, da se Izrael izogne enakim napakam, kot so jih ZDA naredile po napadih 11. septembra, in posvaril pred ukrepanjem iz jeze.
“Ne glede na to, kako težko je, ne moremo opustiti prizadevanja za mir, niti ne moremo opustiti rešitve dveh držav,” je izjavil predsednik Biden. Potrdil je ameriško zavezanost dostojanstvu in samoodločbi palestinskega ljudstva in poudaril, da dejanja Hamasa te zaveze ne izbrišejo.
“Hamas in Putin predstavljata različni grožnji,” je izjavil predsednik Biden. “Toda skupna jim je želja po popolnem uničenju sosednjih demokracij.”
Predsednik je izjavil: “Zato bom jutri kongresu poslal nujno proračunsko zahtevo za potrebe ameriške nacionalne varnosti, da podprem naše kritične partnerje, vključno z Izraelom in Ukrajino. To je pametna naložba, ki bo prinesla dividende ameriški varnosti za generacije priti.”
“Pomagajte nam obvarovati ameriške enote pred nevarnostjo. Pomagajte nam zgraditi svet, ki je varnejši, bolj miren in uspešen za naše otroke in vnuke. V Izraelu moramo zagotoviti, da imajo vse, kar potrebujejo, da zaščitijo svoje ljudi danes in vedno.”
Varnostni sveženj, ki ga predsednik Biden pošilja kongresu z zahtevo po njegovi izdelavi, predstavlja neprimerljivo izboljšanje varnosti za Izrael in krepi kakovostno vojaško prednost, ki so se ji ZDA zavezale zagotavljati.
Guterres poudaril potrebo po pomoči
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je medtem v Kairu poudaril nujno potrebo po hrani, vodi, zdravilih in gorivu. Obseg te zahteve je obsežen in potrebna so trajna prizadevanja.
Poleg nenehnih zračnih napadov nad Gazo zdaj preži grožnja kopenske invazije, ki ogroža tudi najbolj vitko življenjsko vrv za njene prebivalce.
“Če v bolnišnice v Gazi, ki so že tako preobremenjene zaradi nenehnega obstreljevanja in izraelskih zračnih napadov, ne bo dostavljenih dovolj goriva, medicinskega materiala in nujne pomoči, bo veliko ranjenih civilistov izgubilo življenje,” je opozoril Riham Jafari. Jafari je uradnik za komunikacije in koordinator zagovorništva pri ActionAid Palestine. “Neustrezna pomoč bo povzročila zdravstvene katastrofe in lakoto. Bolniki s kroničnimi boleznimi, nosečnice in dojenčki ne bodo dobili potrebne zdravstvene oskrbe in prehrane. Njihova življenja so ogrožena. Vemo, da je obljubljenih 20 tovornjakov pomoči preprosto nezadostno.”
Bolnišnice v Gazi na robu krize zaradi pomanjkanja goriva
Privolitev Izraela, da Egipt spusti hrano, vodo in zdravila v Gazo, je omogočila prvo olajšavo za prebivalce tega območja. Številni izmed njih so prisiljeni preživeti z enim obrokom na dan in pitjem umazane vode, kot navaja AP.
Pogajanja med Egiptom in Izraelom glede dobave goriva za bolnišnice še vedno potekajo. Tiskovni predstavnik izraelske vojske, kontraadmiral Daniel Hagari, trdi, da je Hamas odtujil gorivo namenjeno objektom ZN. Izrael zdaj zahteva zagotovila, da se to ne bo več dogajalo. Prvi tovornjaki z humanitarno pomočjo naj bi na pot krenili v petek.
Zaradi naraščajoče potrebe po gorivu je Ministrstvo za zdravje Gaze pozvalo bencinske postaje, naj donirajo gorivo bolnišnicam. Agencija ZN je prispevala z delom svojega rezervnega goriva. Donacija, namenjena največji bolnišnici Shifa v mestu Gaza, bo zadostovala le za nekaj ur, opozarja direktor bolnišnice Mohammed Abu Selmia.
Zaprtje mejnega prehoda med Egiptom in Gazo v Rafi je še dodatno poslabšalo že tako težavne razmere v drugi največji bolnišnici v Gazi. Večina bolnišničnih oddelkov je bila brez elektrike, zato je zdravstveno osebje za osvetlitev uporabljalo mobilne telefone. Po napadu na stanovanjsko stavbo v Khan Younisu je v bolnišnico prispelo najmanj 80 ranjenih civilistov in 12 trupel. Zaradi pomanjkanja ventilatorjev je dr. Mohammed Qandeel potrdil, da sta dva pacienta umrla. “Ne moremo reševati življenj, če se bo to nadaljevalo,” pravi Qandeel.
Statistika smrtnih žrtev
Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga vodi Hamas, je sporočilo, da je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih 3785 ljudi, večina žensk, otrok in starejših odraslih. Skoraj 12.500 je bilo ranjenih, še 1.300 ljudi pa naj bi bilo pod ruševinami, so sporočile oblasti. To število vključuje 477 ljudi, ki naj bi umrli v eksploziji v bolnišnici. Temu podatku nasprotujejo ameriški obveščevalci, ki ocenjujejo, da je umrlo med 100 in 300 ljudi. V Izraelu je bilo med Hamasovim vdorom ubitih 1400 ljudi. 203 drugih je bilo ugrabljenih, med 100 in 200 pa jih pogrešajo, je sporočila IDF.
Humanitarna pomoč čaka
Na egipčanski strani meje čakajo humanitarne agencije z nujnimi zalogami, v upanju, da se bo prehod odprl. Vodja ZN za pomoč, Martin Griffiths, je varnostnemu svetu ZN predstavil cilj, da bi vrnili dostavo pomoči v Gazo na raven 100 tovornjakov na dan. Poudaril je, da zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin, kot so hrana, gorivo in medicinska oprema, civilisti nimajo možnosti za preživetje. UNRWA, človeška agencija ZN, je bila zaradi pomanjkanja vode prisiljena omejiti razdeljevanje vode na en liter na osebo na dan. Slednje pa je daleč od mednarodnih standardov, ki predvidevajo 15 litrov vode na osebo na dan.
203 izraelskih talcev v rokah Hamasa
V zadnjem intervjuju za CNN je tiskovni predstavnik Izraelskih obrambnih sil (IDF) Jonathan Conricus razkril, da Hamas drži 203 Izraelce za talce. Izpostavil je, da je status med 100 in 200 Izraelcev še vedno neznan. Ni namreč jasno, ali so živi, ali so v rokah Hamasa ali druge teroristične organizacije, ali pa so njihova trupla nekje na območju Gaze ali Izraela.
Izraelski varnostni uradniki opozarjajo, da bo kampanja proti Hamasu dolgotrajna in da ne bo tako hitro zaključena, kot bi si želeli. Opozorili so, da je pripravljenost na dolgotrajno akcijo ključna, saj je cilj odstraniti Hamas ne le vojaško, ampak tudi na gospodarski in upravni ravni.
Ameriške sile aktivno vključene v konflikt
Ameriške sile so prav tako postale aktivne v konfliktu, ko je mornariška ladja USS Carney sestrelila rakete, za katere se zdi, da so bile namenjene Izraelu. Rakete in brezpilotna letala, ki so bila izstreljena, predstavljajo povečane grožnje v regiji, pri čemer je bila USS Carney tarča napadov, ki so bili usmerjeni proti izraelskim in ameriškim bazam v Bližnjem vzhodu.
Ameriški uradniki so pod pogojem anonimnosti razkrili, da je bila serija napadov izvedena tudi proti ameriškim bazam, vključno z napadom na letalsko bazo Ain al-Asad v zahodnem Iraku. Slednje pa kaže na vse večje grožnje ameriškim in izraelskim silam v regiji.
Foto: NextaTV X