Predstavljeni predlogi zakonov o pokojninskem in štipendijskem sistemu
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Igor Feketija, predstavil predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon prinaša pomembne spremembe v izračun pokojninske osnove pri upokojitvi za tiste, ki so prejemali delno invalidsko nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah zdaj veljavnega pokojninskega zakona ali delno invalidsko pokojnino po določbah pokojninskega zakona iz leta 1999, ki je bil v veljavi pred njim.
Po novem predlogu novele se delno nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom in delna invalidska pokojnina upoštevata tako, da se za zavarovance, ki so prejemali enega od obeh prejemkov, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače, nadomestila oziroma zavarovalne osnove, kakor bi veljale zanje v primeru dela s polnim delovnim časom. Preračun se bo izvedel na podlagi podatkov o posameznikovih osnovah, ki se nanašajo na krajši delovni čas, pri čemer se bodo za obdobja, za katera so bila izplačana navedena nadomestila iz invalidskega zavarovanja, upoštevali število ur polnega delovnega časa.
Vdova in vdovci
Drug pomemben vidik predloga novele zakona se nanaša na vdove in vdovce, saj uvaja institut zagotovljene vdovske pokojnine kot dodaten socialni element znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta institut je namenjen vsem vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Zagotovljena vdovska pokojnina bo enake višine kot zagotovljena pokojnina in se bo usklajevala enako kot pokojnine. Začetni znesek, ki bo izplačan konec novembra, je napovedan v višini 700 evrov. Po besedah državnega sekretarja Feketije te spremembe prizadevajo nekaj manj kot 9.000 ljudi.
Kritika
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je izrazila kritiko do predloga novele, saj uvaja novo kategorijo, tj. zagotovljeno vdovsko pokojnino, ki bi jo vdova oziroma vdovec lahko prejemal hkrati s svojo starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. Tovrstni dvojni status po veljavni zakonodaji ni mogoč, kar pomeni, da bo vdova oziroma vdovec v določenih primerih lahko izbiral, katero pokojnino bo prejemal.
Generalni direktor pokojninskega zavoda, Marijan Papež, je pojasnil, da sta oba pokojninska zakona, ki sta veljala pred zdajšnjim, že vključevala zagotovljeno vdovsko pokojnino. Kljub temu je predlog novele podprl, čeprav priznava, da gre za parcialno rešitev, ki se je po sprejetju veljavnega pokojninskega zakona iz leta 2012 že 13-krat spreminjala.
Med razpravo je poslanec Svobode, Dean Premik, opozoril na razlike med povprečno vdovsko pokojnino, ki znaša 613 evrov, in povprečno starostno pokojnino, ki znaša 928 evrov. Poudaril je, da je tveganje revščine največje v enočlanskih upokojenskih gospodinjstvih, saj ženske živijo dlje in so v večjem deležu upokojenke.
Karmen Furman iz stranke SDS je izrazila mnenje, da bi vlada morala reševati položaj vseh tistih, katerih pokojnina je nižja od 700 evrov, kar pa zajema skoraj 110.000 ljudi. Predlagani predlog novele pa se po njenem mnenju osredotoča le na manjši del te skupine.
Štipendiranje
Poleg predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil na seji predstavljen tudi dopolnjeni predlog novele zakona o štipendiranju. Ta predlog določa, da se državna štipendija s 1. januarjem 2024 ne bo znižala, kot bi se zgodilo zaradi sprejetega zakona o urejanju skupnosti študentov. Predlog novele so v zakonodajni postopek vložile poslanske skupine koalicije. Dopolnjeni predlog novele zakona o štipendiranju prav tako predvideva prenos štipendij Ad futura s štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada na ministrstvi za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije s šolskim oziroma študijskim letom 2025/2026.
Obe noveli sta zdaj v zakonodajnem postopku in bosta podrobneje obravnavani v naslednjih tednih.
Foto: DZ Foto_Matija Sušnik DZ