Kritično Računsko sodišče: Neučinkovito obvladovanje bolniškega staleža
Računsko sodišče je v nedavnem revizijskem poročilu ostro kritiziralo Ministrstvo za zdravje, saj meni, da ministrstvo ni bilo učinkovito pri obvladovanju dolgotrajnega bolniškega staleža v letu 2020. V revizijskem poročilu so izpostavili več pomanjkljivosti in neskladij v delovanju ministrstva, ki so pripeljale do neustreznega ravnanja pri obravnavi bolnikov in poškodovancev v procesu hitrega vračanja na delo.
Med ključnimi ugotovitvami računskega sodišča je dejstvo, da Ministrstvo za zdravje ni izvajalo aktivnosti, ki bi pripomogle k celoviti obravnavi bolnikov in poškodovancev v procesu vračanja na delo. Revizija se je osredotočila na dva cilja, ki sta bila zastavljena v resoluciji o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027, in sicer zmanjšanje odsotnosti zaradi kostno-mišičnih obolenj ter lažje vračanje zaposlenih na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti. Ugotovljeno je bilo, da je pri tem nastalo večje število težav.
Ministrstvo je sicer zbiralo in analiziralo podatke o zdravju in zdravstvenem varstvu v letu 2020, vendar so ti podatki zajemali le stanje v zvezi z bolniškim staležem, ne pa tudi podatkov o dolgotrajni bolniški odsotnosti. Računsko sodišče zato očita ministrstvu, da ni izvajalo poglobljenega spremljanja in obravnavanja problematike ter ni zagotovilo potrebnih podatkov za ugotavljanje vzrokov za odsotnost in značilnosti dolgotrajno odsotnih posameznikov.
Pomanjkanje strokovnih usmeritev za zdravnike
Ena od ključnih pomanjkljivosti, ki jo je opazilo računsko sodišče, je pomanjkanje strokovnih usmeritev za zdravnike pri določanju primerne dolžine bolniškega staleža za posamezne diagnoze. To bi omogočilo bolj dosledno obravnavo in zmanjšalo možnost odstopanj pri dolžini bolniške odsotnosti. Prav tako bi omogočilo delodajalcem, da bolje načrtujejo predvideno odsotnost zaposlenih.
Glede navodil za zdravnike med začasno odsotnostjo z dela je računsko sodišče opozorilo, da so ta navodila premalo določna, nejasna in pogosto podana ustno. To je vodilo do sporov o tem, katere dejavnosti med odsotnostjo posameznika lahko opravlja in katere ne.
Pri rehabilitaciji se je pojavila težava, saj so zavarovanci upravičeni do rehabilitacije šele po pridobitvi statusa osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo in ne že med obdobjem bolezni.
Na podlagi vseh teh ugotovitev računsko sodišče ocenjuje, da Ministrstvo za zdravje ni izvedlo ustreznih aktivnosti za celovito obravnavo bolnikov in poškodovancev v procesu hitrega vračanja na delo, kar bi lahko pozitivno vplivalo na trajanje bolniškega staleža. Od ministrstva zahteva predložitev odzivnega poročila ter je podalo priporočila za učinkovitejše obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža.
Celoten postopek in ukrepi, ki jih bo Ministrstvo za zdravje izvedlo v odziv na kritike računskega sodišča, bodo ključnega pomena za izboljšanje obravnave bolnikov in poškodovancev ter zmanjšanje dolgotrajnega bolniškega staleža v prihodnosti.