Javni sektor zahteva uskladitev plač in odpravo nesorazmerij
Danes opoldne se je pred vladno stavbo zbralo več sto predstavnikov različnih sektorjev javnega sektorja, ki so združili svoje moči in izrazili nezadovoljstvo nad dolgotrajnimi pogajanji in neustreznimi plačnimi pogoji. Shod, ki ga je organizirala pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška, je izpostavil ključne zahteve zaposlenih.
Med protestniki so bili predstavniki številnih poklicev in dejavnosti, vključno s policisti, poklicnimi gasilci, ravnatelji, pripadniki vojske, zdravstvenim osebjem, socialnimi delavci, zaposlenimi v državni upravi, kulturi ter visokem šolstvu. Shod se je začel na Trgu republike, od koder so udeleženci krenili proti vladni stavbi na Gregorčičevi ulici. Poklicni gasilci so že pred tem iz Gasilske brigade Ljubljana predali svoje zahteve tudi ministrstvu za obrambo, medtem ko so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu prišli izpred ljubljanskega kliničnega centra.
Nekateri udeleženci shoda so izpostavili glavno težavo v javnem sektorju, in sicer pomanjkanje kadrov, kar vodi v preobremenjenost zaposlenih. Prenizke plače pa so razlog, da na razpisana delovna mesta ni dovolj prijav, kar vpliva na kakovost storitev v javnem sektorju. Ena od udeleženk, tajnica na fakulteti, je povedala, da opravlja delo s šesto stopnjo izobrazbe, vendar je njena plača nižja od minimalne.
Vlada ponuja “sramotno nizko”
Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, je opozoril, da vlada ponuja “sramotno nizko” povišanje plačnih razredov in se zavzema le za delno uskladitev plač z inflacijo. Poudaril je, da plače javnih uslužbencev ne spodbujajo inflacije.
Poleg uskladitve plač z inflacijo sindikati zahtevajo tudi zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema, odpravo plačnih nesorazmerij ter uvedbo nove plačne lestvice, ki zagotavlja, da ne bo več osnovnih plač nižjih od minimalne. Počivavšek je poudaril, da sindikati predstavljajo tri četrtine vseh sindikatov javnega sektorja in da je njihov glas pomemben.
Sindikati so že drugič razpravljali o uskladitvi plač z inflacijo, vendar vladna stran vztraja pri 40-odstotni uskladitvi, kar sindikati ne sprejemajo. Zato so se odločili za shod, da bi pritisnili na vlado. Sindikati so sami predlagali, da se plače uskladijo v vrednosti 95 odstotkov inflacije v letu 2023.
Po prvotnih načrtih bi pogajanja morala zaključiti do sredine tega leta, vendar se je datum dogovora večkrat prestavljal. Vlada je jeseni predlagala zamik odprave plačnih nesorazmerij in uvedbe novega plačnega sistema na začetek leta 2025, kar je leto pozneje, kot so sprva načrtovali.
Ob upoštevanju napovedane visoke inflacije, ki bo tudi letos presegla pet odstotkov, sindikati zahtevajo 40-odstotno uskladitev z inflacijo in se ob zadnjih pogajanjih niso premaknili. V pogajalski skupini sindikatov pričakujejo, da se bo novi plačni sistem uvedel najpozneje do 1. januarja 2025, vendar to vežejo na uskladitev plač z inflacijo. Jakob Počivavšek je napovedal, da če njihove zahteve ne bodo uslišane, bo organiziran nov, še bolj množičen shod.
Ministrstvo težko sprejema razloge za shod
Ministrstvo za javno upravo priznava, da je shod legitimno sredstvo sindikalnega boja, vendar težko sprejema razloge zanj. Poudarjajo, da pogajanja potekajo in obe strani iščeta kompromis glede usklajevanja plač v javnem sektorju. Vlada je predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici naslednjega leta, kar bi pomenilo povišanje vseh plač javnih uslužbencev. Začetek odprave plačnih nesorazmerij in uvedbe novega plačnega sistema pa je predlagan za leto 2025 zaradi nujne sanacije po poplavah.
Čeprav sta obe strani na zadnjem srečanju izmenjali nekaj predlogov o višini povišanja plačnih razredov, ostaja odprt vprašanje glede datuma uveljavitve sprememb. Kljub temu ostajajo optimistični glede sklenitve dogovora o plačah javnih uslužbencev za naslednje leto.
vir; Foto: Zajem zaslona; Portal24