Gaza: ZN zahtevali takojšnjo humanitarno prekinitev ognja
Izrael se je med svojo vojno proti palestinski teroristični skupini Hamas v Gazi, znašel v vse večji diplomatski izolaciji. Diplomatski pritiski so se povečali, potem ko so Združeni narodi zahtevali takojšnjo humanitarno prekinitev ognja. Ameriški predsednik Joe Biden pa je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi “neselektivnega” bombardiranja civilistov, kar bi škodovalo mednarodni podpori Izraelu.
Grožnje uradnikov ZN o poglabljanju humanitarne krize v Gazi so pripeljale do sprejetja resolucije v 193-članski Generalni skupščini ZN, ki poziva k prekinitvi ognja. Resolucijo je podprla več kot tri četrtine držav članic.
V skupni izjavi so voditelji Kanade, Avstralije in Nove Zelandije izrazili zaskrbljenost zaradi trpljenja palestinskih civilistov in pozvali k prekinitvi ognja. Palestinske oblasti so resolucijo pozdravile in pozvale države, naj pritisnejo na Izrael, da jo upošteva. Izrael in ZDA, ki trdita, da bi prekinitev ognja koristila le Hamasu, sta skupaj z osmimi drugimi državami glasovala proti ukrepu.
Pred glasovanjem je izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan izrazil stališče, da prekinitev ognja pomeni podporo Hamasu. Erdan je Hamas opisal kot genocidno teroristično organizacijo. Biden pa je poudaril, da Izrael še vedno uživa podporo večine sveta. Biden je pri tem opozoril, da bi to podporo lahko izgubil zaradi nediskriminatornega bombardiranja civilistov.
V znaku delitve med voditelji je Biden izrazil stališče, da bi moral izraelski premier Benjamin Netanjahu spremeniti svojo trdo linijsko vlado in da na koncu Izrael “ne more reči ne” neodvisni palestinski državi, kar pa nasprotujejo izraelski privrženci trde linije.
Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan bo ta teden odpotoval v Izrael
Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan bo ta teden odpotoval v Izrael, obrambni minister Lloyd Austin pa bo naslednji teden obiskal Bližnji vzhod. Biden je dejal, da bo Sullivan poudaril zavezanost ZDA Izraelu in potrebo po zaščiti življenj civilistov v Gazi.
Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je od začetka izraelske ofenzive 7. oktobra umrlo najmanj 18.205 Palestincev, vključno z mnogimi otroki, in ranjenih skoraj 50.000. Konflikt je povzročil tudi lakoto in prisilno razselitev 85 odstotkov prebivalstva ter širjenje bolezni.
Izrael je napad na Gazo sprožil po čezmejni akciji Hamas teroristov, ki so 7. oktobra v južnem Izraelu ubili 1200 ljudi in vzeli 240 talcev. Izrael je v torek razglasil, da je 19 od 134 ljudi, ki so še vedno v ujetništvu v Gazi. Hamas je vrnil tudi trupli dveh talcev.
Resolucija ZN ni zavezujoča, vendar ima politično težo, saj odraža globalni pogled na vojno. ZDA so prejšnji teden v Varnostnem svetu ZN vložile veto na podoben poziv. Veta v Generalni skupščini nimajo.
Torkova resolucija je dobila 153 glasov za, 10 prot, 23 glasov je bilo vzdržanih, kar kaže na naraščajočo podporo za prekinitev ognja. Izraelska vojaška ofenziva se je razširila tudi na južni del Gaze po padcu začasnega premirja 1. decembra. Civilisti so plačali visoko ceno, saj so izraelski napadi terjali številne žrtve med prebivalci, vključno z otroki.
Izraelska vojska je ponovila, da so njihovi napadi usmerjeni proti položajem Hamasovih borcev in mestom, ki se uporabljajo za izstreljevanje raket na izraelsko ozemlje. Zasledili so tudi mrežo predorov, kjer naj bi Hamas skrival orožje in borce.
vir; Foto: Zajem zaslona ; Portal24