Sodniki grozijo s kolektivno tožbo zaradi neizpolnjene odločbe o plačah
Predsednica Slovenskega sodniškega društva, Vesna Bergant Rakočević, je Ministrstvo za pravosodje nedavno obvestila, da bodo sodniki, če do 3. januarja ne bo izpolnjena odločba ustavnega sodišča glede uskladitve sodniških plač, vložili kolektivno tožbo proti državi ter pričeli stavkovne aktivnosti.
Ustavno sodišče je že junija presodilo, da so plače sodnikov prenizke in da to ni v skladu z ustavo. Rok za odpravo neustavnosti je bil določen za 3. januar naslednjega leta.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva je ministrstvo obvestila preko pisma, ki je bilo posredovano tudi državnemu zboru, kabinetu predsednika vlade, finančnemu ministrstvu, ministrstvu za javno upravo in generalnemu sekretariatu vlade. V pismu je Bergant Rakočević izrazila dvom o zagotovilih pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan glede izpolnitve ustavne odločbe in poudarila, da se sodniki ne morejo več zanašati na ta zagotovila.
Bergant Rakočević je tudi sporočila, da so se že dogovorili z odvetniško družbo za vložitev tožbe po zakonu o kolektivnih tožbah. Sodniško društvo ima nekaj manj kot 600 članov, kar jim zagotavlja reprezentativnost. Bergant Rakočević je izrazila tudi zaskrbljenost glede finančnih posledic, ki bi jih država utrpela v primeru neizpolnitve ustavne odločbe.
V pismu je tudi navedla, da bi se odvetniška družba, ki bi se financirala s kolektivno tožbo, po vložitvi tožbe odmaknila od slovenskega okolja, kar bi zmanjšalo vpliv sodnikov na izid. V primeru takojšnje izvršitve odločbe ustavnega sodišča pa bi se ponovno razmislilo o vložitvi kolektivne tožbe.
Nov predlog interventnega zakona
Bergant Rakočević je tudi izrazila razočaranje, da so se njena prizadevanja za rešitev težave z ohranitvijo pravnih sredstev in argumentov izjalovila. Pojasnila je, da so se na izrednem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva odločili za morebitno stavko v primeru neizpolnitve odločbe ustavnega sodišča.
Ministrica za pravosodje, Švarc Pipan, je izjavila, da so pripravili nov predlog interventnega zakona, ki bi zagotovil dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec za sodnike in tožilce. Gre za precejšnje povišanje v primerjavi z dosedanjimi predlogi. Kljub temu trenutno ni podpore za to rešitev v koaliciji, ki jo nekateri dojemajo kot parcialno urejanje za eno poklicno skupino. Švarc Pipan pa trdi, da gre za odpravo sistematične kršitve neodvisnosti sodstva in spoštovanje pravne države. Hkrati opozarja, da se plače v drugih sektorjih javne uprave že dolgo usklajujejo, medtem ko sodniki in tožilci niso bili deležni uskladitve že deset let.
V primeru neizpolnitve ustavne odločbe sodniki nameravajo zahtevati poravnavo nesorazmerij pri plačah za pet let nazaj, kar bi lahko imelo resne finančne posledice za državni proračun, je še poudarila ministrica za pravosodje.