Pristop Ukrajine bi lahko EU proračun stal 136 milijard evrov
Poročilo možganskega trusta Bruegel je razkrilo, da bi morebitni pristop Ukrajine k Evropski uniji lahko imel opazen vpliv na sedemletni proračun bloka, pri čemer se predvideva vpliv v višini med 110 in 136 milijardami evrov. Finančni učinek predstavlja približno 0,10 odstotka do 0,13 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Analiza temelji na trenutno veljavnih pravilih in zasnovi proračuna za obdobje 2021–2027, s ciljem oceniti, koliko finančnih sredstev bi Ukrajina, kot država, ki se sooča s posledicami vojne, lahko prejela po pridobitvi članstva v EU. Ukrajina, ki je bila za kandidatko razglašena junija 2022, je decembra 2023 prejela zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj.
Analiza izključuje obsežne stroške obnove v naslednjem desetletju, ki so ocenjeni na vsaj 450 milijard evrov, in temelji na predpostavki, da bo Ukrajina sčasoma ponovno pridobila vse svoje ozemlje, trenutno zasedeno s strani ruskih sil. Glede na projekcije bi Ukrajina lahko bila upravičena do 85 milijard evrov iz skupne kmetijske politike, 32 milijard evrov iz kohezijske politike, in dodatnih 7 milijard evrov iz različnih drugih programov EU. Skupno bi to v sedemletnem proračunskem obdobju znalo pomeniti približno 136 milijard evrov, kar je znatno manj kot predhodne ocene, ki so jih navajali drugi viri.
Vključitev Ukrajine v EU bi lahko temeljito spremenila dinamiko med neto plačniki in neto prejemniki
Vključitev Ukrajine v EU bi lahko temeljito spremenila dinamiko med neto plačniki in neto prejemniki v proračunu EU, hkrati pa bi povzročila znatne spremembe v proračunskih alokacijah. Kljub potencialnemu močnemu okrevanju po vojni, bi Ukrajina verjetno ostala med revnejšimi članicami EU, kar bi vplivalo na BDP EU na prebivalca in s tem na dodeljevanje kohezijskih sredstev. Zsolt Darvas, višji sodelavec pri Bruegel in soavtor poročila, je izpostavil, da bi lahko premoženjska vrzel med Ukrajino in ostalimi državami članicami spodbudila med tri in šest milijonov Ukrajincev k selitvi v iskanju boljših življenjskih pogojev.
Povečanje proračuna EU, čeprav označeno kot “razmeroma skromno”, bi bilo po mnenju Darvasa izvedljivo, vendar so vse projekcije trenutno zgolj hipotetične. Pred kakršno koli širitvijo EU na vzhod bi bilo potrebno temeljito premislek notranjih pravil in odločitvenih procesov.
Skrito tveganje
Bruegel poročilo ne obravnava zgolj finančnih posledic morebitnega članstva Ukrajine v Evropski uniji, temveč ponuja tudi serijo političnih predlogov, namenjenih zagotavljanju gladke integracije. Med temi predlogi je ideja o postopnem procesu širitve, ki bi Ukrajini omogočal, da postopoma koristi od ugodnosti članstva v EU, kot so odprava stroškov gostovanja in možnost plačevanja v evrih. Takšen pristop bi motiviral Ukrajino k zavezovanju k obsežnim reformam, potrebnim za napredovanje skozi vseh 35 poglavij pristopnih pogajanj.
Poročilo izpostavlja tudi tveganje demokratičnega nazadovanja znotraj bloka, kot se je zgodilo z Madžarsko in Poljsko, kjer je EU porabila veliko energije za obravnavo vprašanj vladavine prava, vključno z zamrznitvijo sredstev. Uvedene so bile spremembe v širitveni okvir, kot je dodajanje načela reverzibilnosti, ki omogoča ustavitev pogajanj, če kandidatka preneha z napredkom.
Zsolt Darvas iz Bruegla opozarja na šibko izhodiščno točko Ukrajine zaradi slabe kakovosti upravljanja, visoke stopnje korupcije in utrjenega vpliva oligarhov. Stanje vojne dodatno komplicira razmerje moči in obete za končanje konflikta ter njegove posledice.
Ključno vprašanje po mnenju Darvasa zadeva prihodnost pravne države in demokracije v Ukrajini, kar predstavlja težko nalogo, ki je v veliki meri odvisna od same Ukrajine. V luči morebitnih tveganj poročilo predlaga, da bi EU morala razviti in vključiti nove pravne mehanizme za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic pred in po pristopu. Ta orodja bi lahko bila del pristopne pogodbe, ki bi vsebovala klavzulo o možnosti hitrega odvzema glasovalnih pravic in začasnega prekinitve dostopa do sredstev EU, v primeru da država članica ne izpolnjuje določenih meril. Tak pristop bi ponudil pravno podlago za boljšo zaščito EU pred nazadovanjem vladavine prava in korupcijo.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay