Intervju: Violeta Tomič, Nič od tega

Stranko ste zanimivo poimenovali. Zakaj takšno ime? Kaj želite doseči s tem?

Ime stranke je prilagojeno naši ideologiji, torej Ničodtegaizmu, ki združuje vse izme v znanih in neznanih oblikah stvarstva, razen zločinskih nacizma, fašizma in sionizma. Združeni bomo dosegli naš končni cilj, torej zavladati svetu, vesolju in čezvesolju.

Lahko za boljšo prepoznavnost med našimi bralci naštejete in kratko komentirate tri ali štiri osrednje stebre vašega političnega programa?

1.    Uzakonjenje in obdavčenje korupcije, iz česar bomo črpali sredstva za starostnike, mlade in vsa ostala področja, za katera ravno zato zmanjkuje sredstev.

2.    Napredovanje iz statusa podkolonije v kolonijo, da bomo vsaj o manj pomembnih zadevah lahko določali samo. 

3.    Osvoboditev zamaškov s plastenk, da se nam ne bodo sokovi in mleko več polivali po hladilnikih.

Ste prepoznavni v slovenskem političnem prostoru? Mislite, da vam to koristi ali lahko tudi škodi, ker bi vas potencialni volivci utegnili povezovati s stranko Levica iz preteklosti? 

Vsaka prepoznavnost v politiki je dobrodošla. Kdor želi vedeti, lahko VE!

Kako ocenjujete trenutno vlogo Slovenije v Evropski uniji in kakšne spremembe bi predlagali, da bi okrepili naš položaj? 

Trenutno imamo status podkolonije. Naš cilj je, da postanemo kolonija, da bomo lahko o vsaj manj pomembnih zadevah odločali sami.

Za kaj po vašem pri migracijah dejansko gre? 

Migracije so, ko oseba gre iz točke A v točko B.

Gre za stiske ljudi, ki iščejo streho nad glavo in delo? 

Tudi razlogi za migracije so različni. 

Gre za načrtno prevlado Islama? 

Skriti načrt je, da bi denar vladal tudi v imenu vere. Gre se za denarologijo, ki temelji na izkoriščanju poceni in brezpravne delovne sile.

Gre za nov način vojskovanja, t.i. zamenjavo populacije in prevzem Evrope pod upravo nekoga tretjega? 

Evropo že sedaj upravlja ZDA, kar niti ne skrivajo, populacije za to ni potrebno menjati.

Migracije se pogosto povezujejo tudi z varnostjo. Kako bi po vašem mnenju morali v EU izboljšati sodelovanje in koordinacijo v boju proti terorizmu in zagotavljanju notranje varnosti? 

Določeno zakonodajo bi morali prilagoditi. 

Kako ocenjujete trenutno stanje evropske skupne zunanje in varnostne politike?

Evropa nima svoje zunanje in varnostne politike. Dela tako, kot gospodarji v ZDA ukažejo. 

Katere izboljšave bi predlagali?

Da začne EU s samostojno zunanjo in varnostno politiko.

Kako vi razumete pojem zeleni prehod? Je to nekaj, na kar bi Slovenija morala biti pozorna in ga izkoristiti ali gre za muho enodnevnico? Kako moramo po vaše razumeti podnebne spremembe? 

Zagotovo je treba iti z razvojem naprej. Ali je to elektrifikacija prevoza ali morda vodik ali kaj drugega, je potrebno preučiti. Podnebne spremembe so očitne in ekstremne. Slovenija je žal zelo na udaru, kar kažejo vsakoletni ekstremni dogodki. Katastrofalne poplave, veliki požari zaradi suše, vetrolomi, toča, dvig temperatur … Je pa zelena politika spet dober teren za korupcijo in velik biznis, trgovanje z emisijskimi kuponi pa donosen posel. Dejstvo pa je, da so ob naraščanju oboroževanja in grožnji atomskega spopada kravji prdci zanemarljiva nevarnost za naš planet. 

Podpirate jedrsko energijo?

Da, vendar ne brezpogojno. Treba je upoštevati razgradnjo, jedrske odpadke, ekonomičnost in pa analizo, kakšno stopnjo korupcije prinaša gradnja JEK2.

Kako bi po vašem mnenju morala Evropska unija ravnati z državami članicami, ki kršijo načela pravne države? 

Vprašanje je, kdo določa ta načela. Vsekakor pa so za to vprašanje merodajna EU sodišča, ob pripisu, da morajo tako naša kot mednarodna postati neodvisna, nepolitična in nekoruptivna. Sami presodite, koliko je to možno.

Kateri so ključni ukrepi, ki jih EU mora sprejeti, da bi ostala konkurenčna na globalni ravni, še posebej v odnosu do ZDA in Kitajske? 

Da preneha biti kolonija ZDA. To je prvi korak in tudi najtežji.

Zdi se, da Kitajska z velikimi koraki prodira v Evropo, posebej na področju avtomobilske industrije. Se vam zdi, da to ogroža evropsko gospodarstvo ali ga dopolnjuje? 

Oboje. Konkurenca je vedno dobrodošla, vendar je že tako napredovala, da ogroža gospodarstvo EU. Predvsem ogroža gospodarstvo ZDA, zato samo čakamo, kdaj bomo po navodilu gospodarjev razglasili, da smo v vojni s Kitajsko.

V zadnjem letu smo bili priča zelo intenzivnim protestom kmetov po Evropi. Kaj je šlo v preteklosti narobe, da se danes kmetje počutijo ogroženi?

Premalo je bilo sodelovanja s kmeti in iskanja skupnih interesov. Predvsem pa se kmete podreja interesom globalnega kapitalizma. Kmetje propadajo v boju s korporacijami, zato je nujno zaščititi tudi avtohtona semena in naravne vire. 

Kaj je potrebno za prihodnje spremeniti na področju kmetijstva? 

Kot rečeno, EU komisija bi morala uporabiti malo zdrave kmečke pameti in sesti za mizo s predstavniki kmetov. EU, predvsem komisija, je polna neizvoljenih birokratov, ki so v službi lobistov in velikih pridelovalcev hrane. Za preprostega uporabnika EU razpisov je vse tako zbirokratizirano, da mnogi obupajo. Ni dovolj samo pisati direktiv, ne da bi se zavedali vseh posledic. Dejansko je mogoče tudi bolj ekološko kmetovanje s podobnim donosom in enakim dobičkom za kmete, le politiko do subvencij in ostalega bi morali prilagoditi novim razmeram. Absolutno pa ne na škodo kmetov.

Kako pomembno je po vašem mnenju, da mladi aktivno sodelujejo v političnih procesih, zlasti na evropski ravni, in kako bi jih spodbudili k večjemu sodelovanju? 

Vedno pravimo, da na mladih svet stoji, a žal se EU stara, mladih pa ne vključujemo v odločevalske procese. V šolski sistem je nujno implementirati državljansko vzgojo tako v teoriji kot tudi praktično in mlade tako naučiti, kako lahko tvorno sodelujejo v demokratičnih procesih. Zato smo v naš program vnesli tudi znižanje starostne meje za volilno pravico na 16 let. 

Kako pomembno je vprašanje demografije? Če se vam zdi slabo, kaj bi morali storiti za izboljšanje stanja? 

Treba je narediti življenje prijazno mladim, da si želijo ustvariti družine. To pomeni, da jim je treba zagotoviti stanovanja in materialna sredstva, torej redne službe, ki bodo omogočale normalno življenje.

Kaj so trenutno največji varnostni izzivi Evropske skupnosti? Kako omenjene varnostne izzive učinkovito nagovoriti? 

Sicer obljubljamo, da bomo lagali 60 % manj kot drugi, a naj vseeno zapišemo: EU je v svetovnem merilu najbolj varen kraj, tako po stopnji kriminala kot varnosti, ki jo nudi (socialna varnost, zdravstvena, pokojninska, prometna …). Seveda pa so vedno še možnosti za izboljšave. So pa vojne, ki jih bijemo v interesu gospodarjev iz ZDA, za EU največji varnostni izziv. Modus operandi je, da ZDA vojno zakuhajo, od nje celo živijo, EU pa dobrovoljno trpi posledice v obliki migranske, gospodarske, energetske … krize in celo plačuje človeški davek na to neumnost.

Kako ocenjujete trenutno politično klimo v Sloveniji in kakšen vpliv ima ta na vaše delovanje v politiki?

Otroški vrtec, kjer se otroci igrajo v peskovniku. Mi, odrasli, zgroženo opazujemo, kako se vsakodnevno zmerjajo, kdo je komu vzel igračo, kadar se vendarle igrajo odrasle, pa se gredo estrado. Zato vidimo edino rešitev v Ničodtegaizmu.

Slovenija se sooča z nekaterimi gospodarskimi izzivi, vključno s pomanjkanjem delovne sile. Kaj moramo storiti? 

Elita pravi, da je očitno potreben uvoz amorfnih gmot iz tujine, mi pa pravimo, da bi mogoče poskusili nekaj neverjetnega: ljudem dati višje plače, da bodo potem delali tudi tisto delo, ki ga razen Filipincev noče nihče opravljati za mizerno plačilo.

V luči nedavnih geopolitičnih napetosti v Evropi, kakšno vlogo bi morala po vašem mnenju igrati Slovenija v mednarodni skupnosti? 

Slovenija se mora dosledno zavzemati za mir in krizna žarišča namesto orožja pošiljati diplomate in humanitarno pomoč. Zavzemanje za katero koli stran pa je nedopustno in zavržno, saj pomeni še en razlog več za delitev že tako majhne in ideološko razdeljene skupnosti. 

Kakšne so vaše prioritete v zvezi z izobraževanjem? Kako vidite vpeljevanje hrvaščine ali albanščine v komunikacijo s starši po šolah? 

Vsekakor znanje bogati, temu ni moč oporekati. Vendar bi bilo vprašanje bistveno bolje zastavi drugače: kako slovenščino približati v Sloveniji živečim tako tujcem kot tudi Slovencem, saj postaja mnogim že skoraj tuj jezik – tako na upravni kot zasebni rabi. 

Kako nameravate vključiti vprašanje demografskih sprememb, zlasti nizke rodnosti in staranja prebivalstva, v svoje politično delovanje? 

Najprej je nujno poskrbeti, da bo svet, v katerega se rojevajo otroci, varen. Potem z demografijo ne bo težav. 

Digitalizacija je ključna za prihodnost Slovenije. Kako bi vi spodbujali digitalno preobrazbo v državi? 

Vsa gesla bi dali v digitalno obliko 10110001100001110001100011111.

V zadnjem času so se pojavila vprašanja o medijski svobodi in pluralnosti v Sloveniji. Kakšno je vaše stališče do teh vprašanj in kako bi jih rešili? 

Vsak dan v tednu bi imela druga stranka urednika vseh medijev v podkoloniji. Tako bi vsi vedeli, da so recimo ponedeljki namenjeni ničodtegaistični propagandi. 

Če bi bili imenovani za komisarko in bi lahko prosto izbrali področje, katero bi izbrali in zakaj? 

Bila bi predsednica komisije, torej Von der Tomich in moja prednostna naloga bi bila preimenovanje evropskih komisarjev v komisarja Rexa, saj je to edini pravi komisar v EU.

Še kakšno sporočilo za naše bralce? 

Prvič v zgodovini Slovenije bo možno na volitvah izbrati NIČ OD TEGA. Na zadnjem mestu, na volilnem lističu pod številko 11. 

OBKROŽITE NAS, PUSTITE SE PRESENETITI. Nismo samo pametni, smo tudi lepi. 

Hvala lepa za odgovore.

Edvard Kadič