Stoltenberg ob novi rusko-severnokorejski pogodbi opozarja na pomen demokratične enotnosti
Včerajšnji podpis novega ruskega obrambnega pakta s Severno Korejo poudarja vse večjo usklajenost med avtoritarnimi silami po svetu. Ta poteza ruske vlade, ki jo vodi predsednik Vladimir Putin, ne samo, da spreminja dosedanjo politiko Moskve do Pjongjanga, ampak tudi opozarja na pomen enotnosti demokracij. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je med obiskom v Ottawi poudaril, da morajo države, ki verjamejo v svobodo in demokracijo, združiti moči proti naraščajoči grožnji avtoritarnih režimov.
Sporazum, ki vključuje zavezo o vzajemni obrambi med Rusijo in Severno Korejo, je ključen dogodek, ki lahko spremeni razmerja moči na mednarodnem prizorišču. Stoltenberg je dejal, da je Severna Koreja Rusiji dostavila ogromno streliva, Kitajska in Iran pa še naprej vojaško podpirata Moskvo v vojni proti Ukrajini. “Zavedati se moramo, da se avtoritarne sile vedno bolj ujemata. Drug drugega podpirajo na način, ki ga še nismo videli,” je poudaril Stoltenberg.
Pomen enotnosti demokracij
V razpravi je Stoltenberg izpostavil pomen enotnosti med demokracijami v času, ko avtoritarni režimi, kot so Severna Koreja, Kitajska, Iran in Rusija, krepijo medsebojne vezi. “Ko so vse bolj enotni, avtoritarni režimi, kot sta Severna Koreja in Kitajska, Iran, Rusija, potem je še bolj pomembno, da smo enotni kot države, ki verjamejo v svobodo in demokracijo,” je dejal.
Stoltenberg je dodal, da naraščajoča bližina med Rusijo in drugimi azijskimi državami zahteva okrepljeno sodelovanje Nata z zavezniki v Aziji in na Pacifiku. Zato so na vrh zveze Nato v Washingtonu povabljeni tudi voditelji iz Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.
Pritiski na Kanado in njene obrambne izdatke
Generalni sekretar Nata je izrazil pričakovanje, da bo Kanada izpolnila cilj Nata, da za obrambo porabi 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kanadska vlada trenutno namenja le 1,37 odstotka BDP za vojsko. Aprila je kanadska vlada sicer objavila načrt, da bo do leta 2030 ta delež povečala na 1,76 odstotka. Stoltenberg je poudaril, da če ne bodo sposobni ohraniti miru, bodo napori na področju zdravstva, izobraževanja in podnebnih sprememb zaman.
Obisk Putina v Pjongjangu
Prvi obisk Vladimirja Putina v Pjongjangu po letu 2000 je bil priložnost za Rusijo in Severno Korejo, da izkažeta svoje prijateljstvo. Kim Jong Un je med obiskom izrazil polno podporo ruski invaziji na Ukrajino. Medtem ko so Seul, Tokio, Washington in Bruselj v teh dogodkih videli veliko nevarnost, sta Putin in Kim pokazala, da potrebujeta drug drugega – Putin nujno potrebuje strelivo za nadaljevanje vojne, Severna Koreja pa denar.
Vpliv Kitajske na rusko-severnokorejske odnose
Kljub prijateljstvu med Putinom in Kimom, je resnična moč v regiji Kitajska. Putin in Kim sta se srečala na pragu Kitajske, kar kaže na previdnost pred izzivanjem Pekinga. Kitajski predsednik Xi Jinping je ključen vir trgovine in vpliva za oba sankcionirana režima. Obstajajo tudi znaki, da Xi ne odobrava vse večjega prijateljstva med Rusijo in Severno Korejo.
Poročila kažejo, da je Peking po srečanju s Putinom maja pozval ruskega predsednika, naj ne obišče Pjongjanga. Kitajski uradniki niso bili zadovoljni z vpletenostjo Severne Koreje v obisk. Xi Jinping je že pod pritiskom ZDA in Evrope, da zmanjša podporo Moskvi.
Pomembnost Kitajske za Severno Korejo
Pjongjang potrebuje Kitajsko bolj kot Rusijo, saj je Kitajska edina država, ki jo Kim lahko obišče. Med četrtino in polovico severnokorejske nafte prihaja iz Rusije, vendar vsaj 80 odstotkov njenega poslovanja poteka s Kitajsko. Analitiki opozarjajo, da čeprav je severnokorejsko topništvo ključno za Putinova vojna prizadevanja, dobava raketne tehnologije Severni Koreji za Rusijo ne bi bila najboljša trgovina.
Medtem ko Putin in Kim gradita svoje prijateljstvo na sovraštvu do Zahoda, je njun odnos s Kitajsko veliko pomembnejši od njunega medsebojnega odnosa. Kljub prizadevanjem za okrepitev zavezništva, ostaja njuno partnerstvo transakcijsko. Kim potrebuje zaloge za svojo fronto na demilitarizirani coni z Južno Korejo. Rusija medtem ne more tvegati, da bi jezila Kitajsko, ki ostaja ključna zaveznica Moskve.
[Vir: BBC, Hina]; Portal24; Foto: Wikimedia/Aleksej Nikolski, ruski predsedniški urad za tisk in informiranje