Večinsko muslimanski Tadžikistan prepovedal hidžab
V Tadžikistanu, državi, kjer muslimani predstavljajo 96 odstotkov prebivalstva, je vlada predsednika Emomalija Rahmona nedavno sprejela zakon o prepovedi hidžaba. Ukrep je del širše politike, ki jo Rahmon izvaja že od leta 1997, in odraža njegovo prizadevanje za zaščito nacionalnih kulturnih vrednot ter boj proti vraževerju in ekstremizmu. Prepoved je bila potrjena prejšnji četrtek. Zgornji dom parlamenta Majlisi Milli je namreč potrdil zakon, ki prepoveduje nošenje “tujih oblačil”. Med slednjimi pa je tudi hidžab, ki ga nosijo muslimanke.
Zakon in njegove posledice
Po novem zakonu se državljane Tadžikistana spodbuja, da nosijo tadžikistansko narodno obleko. Kršitelji zakona bodo kaznovani z visokimi globami: 7920 tadžikistanskih somonijev (skoraj 700 evrov) za običajne državljane, 54.000 somonijev (4694 evrov) za vladne uradnike in 57.600 somonijev (približno 5000 evrov) za verske osebe.
Zakon je del širše strategije, ki vključuje tudi prepoved drugih verskih praks, kot je “iydgardak”, tradicionalna obredna praksa, v kateri otroci ob praznikih Eid hodijo od vrat do vrat in zbirajo žepnino. Te spremembe so presenetljive, vendar so skladne z dolgoletno politično linijo Rahmonove vlade.
Dolgoletna politična linija
Od konca petletne državljanske vojne leta 1997 Rahmon vodi politiko, ki poskuša izničiti vpliv opozicijske Tadžikistanske islamske vstajenjske stranke (TIRP). TIRP je bil po mirovnem sporazumu priznan kot prva postsovjetska politična stranka v Srednji Aziji, ki temelji na islamskih vrednotah. Kljub začetnemu sodelovanju je Rahmon postopoma izrival TIRP iz vlade, dokler stranke ni popolnoma zaprl leta 2015. Rahmon je stranko takrat označil za teroristično organizacijo.
Nadaljnje omejitve verskih praks
Rahmonova vlada se osredotoča na omejevanje verskih vplivov, ki jih označuje za ekstremistične. Leta 2009 so prepovedali nošenje hidžaba v javnih ustanovah, vključno z univerzami in vladnimi zgradbami. V Tadžikistanu sicer ni zakonskih omejitev za brade, vendar poročila kažejo, da so organi kazenskega pregona pogosto prisilno obrijali moške z gosto brado, kar velja za znak ekstremističnih verskih nazorov.
Zakon o starševski odgovornosti iz leta 2011 kaznuje starše, ki pošiljajo otroke na verouk v tujino, in prepoveduje vstop mlajšim od 18 let v bogoslužne prostore brez dovoljenja. Tadžikistanski odbor za verske zadeve je leta 2017 poročal o zaprtju 1938 mošej, ki so jih preuredili v čajnice in zdravstvene centre.
Povod za nove zakone
Najnovejši zakoni so posledica smrtonosnega napada na Crocus City Hall v Moskvi aprila, kjer so štirje napadalci, domnevno del horasanske veje Islamske države (ISIS-K), imeli tadžikistanske potne liste. Predsednik Rahmon je poudaril, da si želi Tadžikistan narediti “demokratičen, suveren, na zakonu temelječ in sekularen”, in pozval ljudi, naj ljubijo Boga s srcem ter ne pozabijo na lastno kulturo.
Mednarodna reakcija
Ameriška komisija za mednarodno versko svobodo (USCIRF) je Tadžikistan v svojem poročilu za leto 2023 označila za “državo posebnega pomena”.
Prepoved hidžaba v drugih državah
Prepoved nošenja hidžaba ni omejena le na Tadžikistan. Tudi v Evropi so tovrstne prepovedi pogoste. Na Nizozemskem Geert Wilders že dolgo predlaga prepoved hidžaba kot del širšega nabora protiislamskih ukrepov. Francija je leta 2004 sprejela zakonodajo, ki prepoveduje nošenje verskih simbolov v javnih šolah. Avstrija, Italija, Nemčija, Belgija, Norveška in Bolgarija imajo podobne zakone, ki omejujejo nošenje verskih oblačil v šolah in javnih ustanovah.
Nasprotniki teh zakonov trdijo, da omejujejo pravice žensk in svobodo veroizpovedi. Nekateri zagovarjajo pravico žensk do izbire, ali bodo nosile hidžab, medtem ko drugi menijo, da takšne omejitve posegajo v osebno svobodo.
Tudi nekatere države z muslimansko večino, kot so Tunizija, Kosovo, Azerbajdžan, Kazahstan in Kirgizistan, imajo zakone, ki omejujejo nošenje burk in hidžaba v javnih šolah, univerzah in vladnih zgradbah.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels