Dolgotrajna oskrba v razsulu: Bo pomanjkanje kadrov uničilo sistem?
Področje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji se sooča s hudimi kadrovskimi težavami, saj primanjkuje ustrezno usposobljenih delavcev, ki bi želeli delati na tem področju. Težava ni le v pomanjkanju novih kadrov, temveč tudi v tem, da že obstoječi zaposleni odhajajo na manj zahtevna in bolje plačana delovna mesta. To je bila osrednja tema današnje okrogle mize, kjer so se sogovornice strinjale, da je nujno potrebna sistemska podpora in izboljšanje delovnih pogojev.
Predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak je izpostavila, da že več let opažajo pomanjkanje sistemske podpore. Brez nje imajo zavodi omejene finančne vire, kar jim onemogoča konkurenčnost pri zaposlovanju kadrov. “Kot delodajalci nimamo več osnovnih pogojev, ki bi jih po zakonu morali nuditi zaposlenim,” je dejala in dodala, da so nizke plače in slabi delovni pogoji največji razlog za izgorelost in odliv kadra.
Čeprav so v skupščini veseli nedavno sprejetega zakona, ki prinaša izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev v domovih za starejše, ta po njenem mnenju ni dovolj. “Pridobili smo možnost štipendiranja, vendar je štipendija nekonkurenčna,” je pojasnila Lekić Poljšak o zakonu, ki je začel veljati v začetku avgusta. Pravice iz tega zakona se bodo postopoma uveljavljale v prihodnjih dveh letih, vendar so ključna vprašanja glede njegove učinkovitosti še vedno odprta.
Pomanjkanje kadra tudi pri oskrbi na domu
Carmen Rajer, predsednica Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije, je opozorila, da so izzivi veliki tudi na področju oskrbe na domu. Tudi tam primanjkuje kadrov, pri čemer se na razpise pogosto prijavljajo starejši in prekvalificirani delavci, ki imajo različne omejitve in zdravstvene težave. Rajerjeva je poudarila potrebo po prenovi zakonodaje, ki bi omogočila boljše zaposlovanje in zadržanje obstoječih kadrov.
“Moramo se nehati ukvarjati zgolj s tistimi fiktivnimi kadri, ki prihajajo, in se usmeriti v tiste, ki jih že imamo, da bomo za njih dobro poskrbeli in jih zadržali,” je bila jasna Rajer.
Slaba predstavitev poklicev odvrača mlade
Nina Jovanovič, študentka zdravstvene nege, je izpostavila, da področje dolgotrajne oskrbe za mlade ni privlačno predvsem zaradi slabe predstavitve poklicev in slabe organiziranosti prakse, ki pogosto poteka brez ustreznega mentorstva. Študentje po njenem mnenju pogrešajo tudi bonitete v učnem procesu, ki bi jih spodbudile k delu na tem področju.
Predstavnica Ministrstva za zdravje Zdenka Tičar se je strinjala, da je treba poklice na področju dolgotrajne oskrbe predstaviti v drugačni luči že v vrtcih, šolah in na fakultetah. Opozorila je, da se moramo soočiti s kruto realnostjo, ko razpravljamo o zaposlovanju in zadržanju kadra. “Koliko študentov na letni ravni zaključi izobraževanje in kakšne so potrebe v dolgotrajni oskrbi?” se je vprašala Tičarjeva.
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Kadrovske težave so prioriteta
Mateja Jenko Paš, predstavnica Ministrstva za solidarno prihodnost, je zatrdila, da je urejanje kadrovskega področja v dolgotrajni oskrbi ena izmed prioritet ministrstva. Opozorila je, da se z odlivom kadra soočajo tudi druga podobna področja in da ministrstvo izvaja številne aktivnosti za ureditev tega področja.
Na okrogli mizi so predstavili tudi rezultate dvoletne raziskave, ki naslavlja problem povečevanja potreb po kadru v dolgotrajni oskrbi. Vodja raziskovalnega projekta Karmen Erjavec je predstavila rezultate, ki kažejo, da se zaposleni v dolgotrajni oskrbi soočajo z enakimi izzivi, kot so jih izpostavile govorke. Kar 55 odstotkov zaposlenih resno razmišlja o tem, da bi zapustili to področje, kar potrjuje resnost kadrovskih težav.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik