Zakon o pravici do odklopa: Nova zaščita pred preobremenjenostjo zaposlenih
Pričakovanje nenehne dosegljivosti na delovnem mestu je za mnoge zaposlene postalo stalnica, kar ustvarja pritisk in lahko vpliva na njihovo varnost ter zdravje. V tem kontekstu je Slovenija naredila pomemben korak naprej z uzakonitvijo pravice do odklopa, kar predstavlja inovativno zaščito delavcev pred prekomernim vdiranjem dela v njihov osebni čas.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja, da je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je s sprejetjem novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) lani novembra uzakonila to pravico. “Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik,“ poudarja minister Luka Mesec.
Ukrepi za zagotavljanje prostega časa
Po novem zakonu mora vsak delodajalec do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ne posega v prosti čas delavca, kar vključuje čas dnevnega in tedenskega počitka, letni dopust ali druge upravičene odsotnosti. Pravica do odklopa zagotavlja, da delavec v času počitka ni na razpolago delodajalcu in s tem tudi ni dolžan izpolnjevati delovnih obveznosti.
V skladu z zakonom in kolektivno pogodbo mora delodajalec jasno opredeliti, da se komunikacija in zahteve po delu izven delovnega časa ne pričakujejo. “Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno ponovno dogovorimo, da po določeni uri popoldan ali zvečer imamo čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi,“ dodaja Mesec.
Pravica do odklopa izhaja iz že obstoječih institutov delovnega prava, kot sta efektivni delovni čas in čas upravičenih odsotnosti. Efektivni delovni čas je čas, v katerem delavec opravlja svoje naloge in je na razpolago delodajalcu. Pravica do odklopa ne pomeni vzpostavitve novega pravnega položaja, ampak se osredotoča na varovanje že obstoječih pravic. Ko delavec ni v efektivnem delovnem času, torej med počitkom, ni zavezan opravljati dela ali odgovarjati na delodajalčeve klice in elektronsko pošto.
Ali pravica do odklopa pomeni, da delavci niso več dosegljivi?
Kljub noveli zakona se pogosto pojavlja vprašanje, ali to pomeni, da delavci ne bodo več dolžni odgovarjati na klice in e-pošto izven delovnega časa. Zakonodaja je sicer že prej zagotavljala, da delavci niso zavezani opravljati dela izven dogovorjenega delovnega časa, vendar se ta pravica v praksi pogosto krši. Z novim zakonom se delodajalcem nalaga obveznost, da za zagotavljanje pravice do odklopa sprejmejo konkretne ukrepe.
“Ureditev pravice do odklopa tako ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt,” sklenilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Portal24; Foto: