Sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah povečuje preglednost poslovanja družb
Državni zbor je potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M), ki uvaja pomembne novosti na področju poslovanja gospodarskih družb. S tem zakonom Slovenija v svoj pravni red prenaša štiri evropske direktive, katerih cilj je povečati preglednost, izboljšati poročanje in zagotoviti spolno uravnoteženost na najvišjih vodstvenih položajih.
Novela ZGD-1M vključuje prenos naslednjih direktiv Evropskega parlamenta in Sveta:
- Direktiva o javnem poročanju po državah, ki se nanaša na javno razkrivanje davčnih informacij v zvezi z dohodki,
- Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti,
- Direktiva o uravnoteženosti spolov v družbah,
- Delegirana direktiva o prilagoditvi meril za velikost mikro, malih, srednjih in velikih podjetij.
S temi spremembami želi zakonodaja povečati preglednost in izboljšati poslovno okolje, hkrati pa upoštevati okoljske in socialne vidike.
Poročanje multinacionalnih družb: večja transparentnost
Ena od pomembnih novosti novele ZGD-1M je uvedba javnega poročanja za večje multinacionalne družbe, katerih prihodek presega 750 milijonov evrov v dveh zaporednih poslovnih letih.
Poročanje bo potekalo na enotnih spletnih straneh AJPES, kjer bodo te informacije brezplačno dostopne. Namen tega ukrepa je povečati preglednost dejavnosti teh družb. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je poudarilo: “Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše, in bo dalo boljšo sliko, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne zadeve v svojo dejavnost.“
Trajnostnost v ospredju poslovanja
Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti zahteva pripravo poročila o trajnostnosti v enotni elektronski obliki na podlagi standardov, sprejetih s strani Evropske komisije. To bo omogočilo primerljivost informacij in izboljšalo zavedanje o finančnih tveganjih, povezanih s trajnostnostjo. Ti dejavniki vključujejo:
- Podnebne spremembe,
- Socialne dejavnike, kot je spoštovanje človekovih pravic,
- Upravljavske dejavnike, kot je kakovost vodenja podjetja.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je ob tem zapisalo: “Posodabljamo obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da je določen širši obseg zavezancev za poročanje, širši obseg in vsebina informacij, o katerih se mora poročati, ter tudi večji nadzor nad vsebino poročanja s strani revizorjev.“
Novela ZGD-1M uvaja tudi ukrepe za dosego večje spolne uravnoteženosti v gospodarstvu. Velike družbe, še posebej tiste, v katerih ima država večinski delež, bodo morale zagotoviti vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola v nadzornih svetih ali 33-odstotno zastopanost v organih vodenja in nadzora.
Družbe bodo morale poročati o doseženih deležih spolne zastopanosti, ukrepi pa vključujejo tudi možnost revizije izbirnega postopka kandidatov. Ministrstvo je izpostavilo: “Če družba ne bo dosegla zastavljenih ciljev, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora.“
Spremembe pri razvrščanju družb po velikosti
Novela ZGD-1M usklajuje merila za določanje velikosti družb, da bi se upoštevali učinki inflacije. Merila za velikost družb vključujejo:
- Vrednost aktive,
- Čiste prihodke od prodaje,
- Povprečno število zaposlenih.
Ta merila so se povečala za približno 25 odstotkov, kar bo zmanjšalo število družb, ki so zavezane k obsežnemu poročanju. To pomeni manjše administrativne obremenitve in stroške za podjetja.
Novela ZGD-1M vključuje tudi določbe za izboljšanje preglednosti poslovanja. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki bodo morali jasno označiti svoje poslovne prostore. Poleg tega novela zmanjšuje obveznosti določenih družb z opredelitvijo subjekta javnega interesa.
Portal24; Foto: Pixabay/NadineDoerle