Peter Gregorčič, prvi podpisani pobudnik postopka za presojo ustavnosti Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), je na Ustavno sodišče vložil uradni predlog za izločitev ustavnega sodnika dr. Mateja Accetta iz odločanja v zadevi št. U-I-479/22. V obrazložitvi navaja kršitev objektivnega videza nepristranosti iz 23. člena ustave.
Gregorčič v dokumentu poudarja, da je po ustaljeni sodni praksi ustavnega sodišča odločitev lahko sprejeta le na podlagi dejstev in argumentov, predstavljenih v postopku. „Odločitev sodišča mora biti sprejeta na podlagi dejstev in argumentov, ko so jih stranke predstavile v sodnem postopku, ne pa na podlagi informacij zunaj takega postopka,“ je navedel Gregorčič.
Dodaja, da je pri zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja pomemben tudi videz, ne le dejansko stanje. „Pomembno je torej, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti,“ je zapisal in dodal, da bi bilo v nasprotnem primeru lahko ogroženo zaupanje javnosti v poštenost sodstva.
Sklicuje se tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), po kateri mora sodnik zagotoviti zadostne varovalke, ki izključijo vse upravičene dvome o njegovi nepristranskosti.
Poudarjeno srečanje z evropsko komisarko
Gregorčič navaja, da se je dr. Matej Accetto 1. marca 2023 srečal s takratno podpredsednico Evropske komisije in komisarko za vrednote in preglednost, Vero Jourovo. Kot izhaja iz razkritih dokumentov Evropske komisije, naj bi bil eden od ciljev srečanja tudi pogovor o zakonu o RTV Slovenija.
Po navedbah Gregorčiča je Evropska komisija 17. oktobra 2025 razkrila dokument z naslovom „Informativni obisk v državi (1. dan), 1. marec 2023“, v katerem je bil med cilji zapisan tudi: „izkoristiti priložnost, da preverimo njegova stališča glede novega zakona o javnem zavodu RTV Slovenija (to je zakon, v zvezi s katerim je sodišče izdalo začasni ukrep in je zadeva še v obravnavi).“
„To brez dvoma ne izpolnjuje standarda objektivnega videza nepristranosti,“ je poudaril Gregorčič in dodal, da bi morebitno nadaljevanje dela sodnika Accetta po razkritju dokumentov „ustvarilo neizpodbiten videz, da delo ustavnega sodišča ni nepristransko“.
Srečanje v času odločanja o začasnem zadržanju
Srečanje je potekalo v času, ko je ustavno sodišče odločalo o ustavnosti zakona ZRTVS-1B in po izdaji začasnega zadržanja dela zakona, sprejetega 16. februarja 2023. Kasneje, 26. maja 2023, je sodišče začasno zadržanje odpravilo.
Dr. Matej Accetto je bil v tej zadevi sodnik poročevalec. Po navedbah Gregorčiča je 9. junija 2023 na javnem dogodku komentiral odprt postopek, kar naj bi bilo v nasprotju z načelom nepristranskosti.
Med drugim je Accetto dejal: „Vsekakor zadeva, kot ste že sami rekli, je še v hiši. O njej bomo še odločali. Tudi mi bomo čez nekaj časa opravili razmislek, kako naprej. Ne takoj zdajle, ta hip. V primeru, ko ne gre za zadržanje, je dolžnost hitrega odločanja do neke mere zmanjšana, vsaj z vidika načel delitve oblasti, kako utemeljiš kot sodišče, da začasno posežeš v voljo zakonodajalca, da se neka nova ureditev vzpostavi. In po tej plati, če na zadevo ne gledamo skozi prizmo tega, da je zadržanje terjalo hitro odločanje, je ta zadeva še zelo sveža. Zadeva, ki je v hiši pol leta, po tej plati še ni stara. In tudi čez dve leti še ne bo med najstarejšimi.“
Kot navaja Gregorčič, več kot dve leti po tem komentarju ustavno sodišče o zadevi, v kateri sodnik Accetto sodeluje, še vedno ni odločilo.
Gregorčič: Zaupanje javnosti je ogroženo
V predlogu je Gregorčič zapisal, da „nedavno razkrit dokument Evropske komisije ustvarja videz pristranskosti“ in da obstaja utemeljen dvom, da sodnik Accetto v zadevi U-I-479/22 ne upošteva zgolj dejstev in argumentov iz sodnega postopka, temveč „sodi tudi na podlagi oz. pod vplivom informacij zunaj tega postopka“.
„To brez dvoma ne izpolnjuje standarda objektivnega videza nepristranosti,“ je opozoril. Po njegovih besedah bi morebitno nadaljevanje dela sodnika Accetta po razkritju dokumentov Evropske komisije „nedvomno izničilo zaupanje javnosti v pošteno sojenje ustavnega sodišča v tej zadevi“.
Zapis je Gregorčič zaključil z ugotovitvijo: „S temi razlogi je predlog za izločitev utemeljen.“
Foto: Osebni arhiv