Ali veste, da astronomi vesolje tudi poslušajo?
Astronomija, znanost, ki nas navdušuje z osupljivimi vizualnimi prikazi vesolja, se širi v novo dimenzijo – zvoka. V nenehnem prizadevanju za razumevanje vesolja astronomi zdaj v podatke, pridobljene z opazovanjem zvezd, galaksij in drugih vesoljskih pojavov, vnašajo zvok, tehniko, znano kot “sonifikacija podatkov”.
Sonifikacija podatkov omogoča astronomom, da številke in opazovalne podatke pretvorijo v slišne tone, žvrgolenje in brenčanje, kar pripomore k boljši intuitivni izkušnji in razumevanju nevidnih aspektov vesolja. “Nekatere podatke je zelo težko vizualizirati,” pravi Anita Zanella, astronomka na Italijanskem nacionalnem inštitutu za astrofiziko, ki poudarja koristi sonifikacije pri analizi in razumevanju strukture in nastanka galaksij.
Astronomi se ne utapljajo več le v vizualnih podatkih; zvočne lastnosti, kot so timber, glasnost in višina, so novi parametri, ki jih uporabljajo za širjenje prostora analize. Zanella dodaja: “Zvoka ne moremo neposredno slišati, lahko pa zvoke poljubno povežemo s podatki, podobno kot to počnemo s slikami.”
Ta inovativni pristop ne odpira samo novih poti za znanstvene raziskave, ampak tudi nudi nove možnosti za vključevanje v profesionalno in amatersko astronomijo, omogoča dostopnost tistim z okvarami vida in tistim, ki lažje interpretirajo zvoke kot vizualne informacije. Metoda sonifikacije podatkov je nov korak k bogatejšemu in bolj celovitemu razumevanju neskončnega vesolja, ki nas obdaja.
Slabovidni astronom poudarja pomen zvoka v astronomiji
Nic Bonne, slabovidni astronom z Univerze v Portsmouthu, izpostavlja pomembnost uporabe več kot enega čutila pri raziskovanju vesolja. “Prositi ljudi, naj uporabljajo samo eno čutilo, je omejujoče,” pravi Bonne. Čeprav je astronomija tradicionalno veljala za vizualno znanost, Bonne poudarja, da “večina vesolja je zunaj vidnega spektra”.
S pomočjo sonifikacije podatkov, tehnike pretvorbe podatkov v zvok, imajo slepi in slabovidni boljši dostop do razumevanja vesolja. Bonne verjame, da je včasih poslušanje vzorcev bolj informativno kot njihova vizualna interpretacija.
V zadnjem času je bila ta tehnika uporabljena za zaznavanje gravitacijskih valov z laserskim interferometrom (LIGO) v ZDA. Leta 2015 je LIGO prvič zaznal valove trka milijarde let stare črne luknje. Ko so ti podatki bili pretvorjeni v zvok, so zveneli kot kratko, naraščajoče cvrčanje. Anita Zanella pravi, da je bilo “to eden prvih primerov, ko se je javnost zavedla možnosti učenja o astronomiji prek čuta, ki ni vid”. Zanella še dodaja, da je zvok morda celo bolj privlačen od vizualnih podob za mnoge ljudi.
Trenutno je v teku več sto raziskovalnih in ozaveščevalnih projektov, ki uporabljajo sonifikirane podatke iz astronomije, kar povečuje dostopnost in razumevanje nevidnega vesolja za vse.
Brnenje črne luknje in sončni veter na Veneri
Globoko v jati galaksij Perzej je pred približno 240 milijoni let črna luknja požrla svoj akrecijski disk, ustvarjajoč ogromne tlačne valove v okoliškem pregretem plinu. Ti valovi so sprožili elektromagnetni “svetlobni odmev”, ki je potoval skozi vesolje. Leta 2013 je Nasin rentgenski observatorij Chandra zaznal te impulze v območju elektromagnetnega spektra, ki je neviden človeškim očem.
Fizičarka z MIT, Erin Kara, je bila ključna v pretvorbi teh svetlobnih odmevov v zvok. Nastalo brnenje, ki spominja na zvok lačne črne luknje, je postalo nepozaben zvočni portret vesolja. Kara poudarja pomen tovrstnih interpretacij za splošno javnost, saj po njenih besedah to omogoča ljudem boljše razumevanje astrofizike na primerljiv in čutni način.
Poleg tega je bil leta 2021 predstavljen še en osupljiv zvočni posnetek, ki spominja na veter. Ta zvok je interpretacija variacij v magnetnem polju Venere, ki so posledica visokohitrostnih nabitih delcev, ki izvirajo iz Sonca. Podatke za to sonifikacijo je zbrala sonda BepiColombo, rezultat sodelovanja med Evropsko vesoljsko agencijo in Japonsko agencijo za raziskovanje vesolja.
Oba primera kažeta na naraščajočo vrednost sonifikacije v astronomiji in kako lahko zvok pripomore k boljšemu razumevanju skrivnosti vesolja.
vir Foto: Freepik